Zadruge so v lasti kmetov

Kmetje, člani zadrug se združujejo v zadruge prostovoljno in z namenom, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši na trgu. Člani zadruge so hkrati lastniki zadruge, jo upravljajo in z njo enakopravno poslovno sodelujejo, zato so zadruge praviloma dobro povezane z okoljem, v katerem poslujejo. Zadruge delujejo v korist kmetov, članov zadruge. Vsak član zadruge ima en glas, kar pomeni, da imajo enakovredno možnost odločanja o delovanju zadruge. Skupni nastop kmetov preko zadruge omogoča boljše obvladovanje stroškov in omogoča večjo dodano vrednost proizvodov.

Načela zadružništva

Zadružništvo je gibanje, ki je odprto vsem, ki so pripravljeni prevzeti članske pravice in obveznosti ne glede na starost in druge razlike. Enakopravno povezovanje starejših in mlajših generacij v zadrugah in njihovem upravljanju omogoča pretehtano odločanje na podlagi izkušenj in novih pobud za zasledovanje poslovnih ciljev ter prispeva k boljšemu odzivanju na izzive v prihodnosti.

Zadruge delujejo po mednarodnih zadružnih načelih katera povezujejo tudi vse slovenske zadruge in Zadružno zvezo Slovenije.

01
Prostovoljno in odprto članstvo:

Zadruge so prostovoljne organizacije, odprte za vse osebe, ki so sposobne uporabljati njihove storitve in pripravljene prevzeti članske obveznosti, brez spolnega, družbenega, rasnega, političnega ali verskega razlikovanja.

02
Prostovoljno in odprto članstvo:

Zadruge so prostovoljne organizacije, odprte za vse osebe, ki so sposobne uporabljati njihove storitve in pripravljene prevzeti članske obveznosti, brez spolnega, družbenega, rasnega, političnega ali verskega razlikovanja.

Prednosti so lahko tudi naslednje lastnosti zadrug:

  • Zadruga tesno povezana s svojimi člani in v primerjavi z drugimi pravno - organizacijskimi oblikami omogoča v večji meri poslovanje po načelih trajnostnega razvoja.
  • Zadruga je organizacija spremenljivega števila članov, zato je vedno možen vstop novih članov. Članstvo v zadrugi je prostovoljno. Član lahko iz zadruge tudi izstopi.
  • Člani zadruge sodelujejo pri dodani vrednosti, ki bi sicer pripadala drugi osebi (posredniku).
  • Zadruga zagotavlja članom demokratično upravljanje z zadrugo, medtem ko je v nezadružnih organizacijah glasovalna pravica neenakomerno razdeljena oziroma odvisna od vloženega kapitala.
Icon 1
Zastopanje interesov članic

Zadružna zveza s svojimi strokovnimi sodelavci in predstavniki zastopa interese zadrug članic in njihove koristi pred državnimi organi in v drugih združenjih, kakor tudi v mednarodnih organizacijah z namenom pospeševanja gospodarskega sodelovanja članic in usklajevanja interesov med zadrugami. Redno spremljamo poslovanje zadrug, odkup posameznih članic zveze, izvajamo ankete za posamezne kmetijske proizvode in aktivno sodelujemo v dialogu z vsemi pristojnimi ministrstvi in drugimi institucijami na področju kmetijstva, okolja in preskrbe s hrano.

Icon 3
Informiranje

Za zadruge članice pripravljamo tedensko Zadružne izzive, poslovne informacije Zadružne zveze Slovenije, ki prinašajo najnovejše vesti o aktualnih dejavnostih zveze, sprejeti zakonodaji in javnih razpisih. Za odnose z javnostmi Zadružna zveza izdaja glasila in druge informativne ali strokovne publikacije z namenom informiranja širše javnosti. Zadružna zveza svoje aktivnosti tudi redno predstavlja širši javnosti preko oddaje Zadružni odmevi na Radiu Ognjišče, katera poslušalcem daje informacije o dogajanju na področju kmetijstva in zadružništva.


19. stoletje

V drugi polovici 19. stoletja so dozorele gospodarske in družbene razmere za razvoj kmečkega zadružništva na Slovenskem. Najprej so se ustanovile zadružne hranilnice, kasneje kmetijske in gozdarske zadruge. Leta 1872 ustanovljena prva kreditna zadruga v Ljutomeru, ki ji sledi množično ustanavljanje kreditnih zadrug, je vpregla voz razvoja zadružništva v Sloveniji. V prvi razvojni dobi je imelo slovensko zadružništvo predvsem narodno obrambno vlogo. Posojilnice so zlasti v mestih in trgih ustanavljali narodno zavedni izobraženci, trgovci in večji kmetje. Največje zasluge pri njihovem organiziranju sta imela brata dr. Jože in inž. Mihael Vošnjak. Na pobudo slednjega je bila 1883 ustanovljena prva zadružna zveza – Zveza slovenskih posojilnic v Celju.


1856

Ustanovljeno društvo za denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani.


1856

Ustanovljeno društvo za denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani.

Nemška zveza Raiffeisen

Nemška zadružna zveza Raiffeisen (Deutscher Raiffeisenverband e.V. - DRV) je krovna organizacija nemških zadružnih kmetijskih in živilskih podjetij. Ustanovljena je bila leta 1948. Zastopa interese okrog 2.000 članskih podjetij s področja kmetijskega trgovanja, kot tudi predelave živalskih in rastlinskih proizvodov in skupaj ustvarijo okrog 66 milijard € prometa (2019). Članice DRV so pomembni igralci na področju nemškega kmetijstva in živilstva, saj predstavljajo 66 % predelave mleka, 50 % trgovanja žit in oljnic, 33 % trgovanja živine in 33 % proizvodnje vina. Zadruge DRV zaposluje skupaj okrog 92.000 ljudi. DRV je članica krovne organizacije Nemške Zadružne in Raiffeisen zveze, ki je bila ustanovljena 1972 in združuje poleg DRV tudi kreditne, potrošniške in ostale zadruge.

Spletna stran zveze Raiffeisen

Nemška zveza Raiffeisen

Nemška zadružna zveza Raiffeisen (Deutscher Raiffeisenverband e.V. - DRV) je krovna organizacija nemških zadružnih kmetijskih in živilskih podjetij. Ustanovljena je bila leta 1948. Zastopa interese okrog 2.000 članskih podjetij s področja kmetijskega trgovanja, kot tudi predelave živalskih in rastlinskih proizvodov in skupaj ustvarijo okrog 66 milijard € prometa (2019). Članice DRV so pomembni igralci na področju nemškega kmetijstva in živilstva, saj predstavljajo 66 % predelave mleka, 50 % trgovanja žit in oljnic, 33 % trgovanja živine in 33 % proizvodnje vina. Zadruge DRV zaposluje skupaj okrog 92.000 ljudi. DRV je članica krovne organizacije Nemške Zadružne in Raiffeisen zveze, ki je bila ustanovljena 1972 in združuje poleg DRV tudi kreditne, potrošniške in ostale zadruge.

Spletna stran zveze Raiffeisen

Zadruge članice Zadružne zveze in preko njih kmetje imajo lastniške deleže v mnogih živilsko-predelovalnih podjetjih v Sloveniji.

Vrsta proizvodaKoličinaDelež celotnega nakupa v RS
Klavno govedo (t klavne teže)36.99864 %
Klavni prašiči (t klavne teže)5.98330 %