Prodaja kmetijsko-živilskih podjetij tujim lastnikom

Ljubljana, 13. 5. 2024 - Zadnji čas je, da se tudi odločevalci zavedo ključnega pomena ohranjanja kmetijske zemlje v slovenski lasti in upravljanju ter spodbujanja naložb v kmetijstvo in živilstvo, ki dolgoročno krepijo položaj slovenskega kmeta v verigah oskrbe s hrano.

Z zadnjo izmed prodaj kmetijsko-živilskih podjetij tujim lastnikom, prodajo Panvite, kot država ponovno doživljamo primer, ko se s prodajo podjetja (delno ali v celoti) avtomatsko na tujega lastnika prenesejo tudi najemne pravice do državnih kmetijskih zemljišč. Zato pozivamo odločevalce k takojšnji ureditvi zakonodaje na način, da bo gospodarskim družbam onemogočen prenos pravic do upravljanja državnih kmetijskih zemljišč, če tujec prevzame podjetje oz. če pride do zamenjave lastništva. Tveganje je zlasti povečano v primerih lastniško povezanih podjetij, ki opravljajo različne, tudi nekmetijske dejavnosti. Na račun oportunitetnih prihodkov, ki jih zagotavljajo najeta državna zemljišča, se namreč povečuje prodajna vrednost kmetijsko-živilskega podjetja in s tem finančna situacija lastnikov v ostalih podjetjih. Zato je skrajni čas, da država vzpostavi sistem, ki bo dolgoročno omogočal, da bodo državna kmetijska zemljišča lahko obdelovale družinske kmetije, ki so temelj trajnostnega kmetovanja in trajnostnih prehranskih sistemov ter s tem dolgoročne prehranske suverenosti države.

Kot zadružna zveza Slovenije opozarjamo, da je po 20 letih članstva v Evropski uniji skrajni čas, da se kot naložbe javnega pomena s stališča zagotavljanja prehranske suverenosti države prepozna naložbe v verige oskrbe s hrano od kmetije do trgovinske police, ki bodo tudi višje v verigi (skladišni prostori in oprema za pripravo za trg, predelava, trženje) temeljile na domači surovini. S stališča koncentracije ponudbe, krepitve moči prvega v verigi in prerazporejanja vrednosti tudi na začetek verige, so zato pomembne zlasti kolektivne naložbe zadrug in organizacij proizvajalcev, ki so v lastništvu in upravljanju kmetov oz. slovenskih dobaviteljev kmetijskih pridelkov. Produktivno in vitalno podeželje, katerega temelj so družinske kmetije in njihove zadruge, lahko dolgoročno zagotavlja trajnostni prehranski sistem, t. j. da so kmetijski pridelki v čim večjem možnem obsegu trajnostno pridelani, predelani in distribuirani v lokalnem okolju.