Protesti evropskih kmetov v Bruslju

Predstavniki Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se danes, 18. decembra 2025, udeležujejo vseevropskega protesta kmetov v Bruslju, ki ga organizira združenje Copa-Cogeca, katere članica je tudi Zadružna zveza Slovenije. Protest poteka v središču Bruslja, med drugim na območju Rue de la Loi in trga Place du Luxembourg, po ocenah organizatorjev se je zbralo okoli 10.000 kmetov in več kot 40 kmetijskih organizacij iz 27 evropskih držav. Delegacijo ZZS zastopa predsednik zveze Borut Florjančič s sodelavci. Protesta se udeležujejo tudi druge slovenske kmetijske organizacije, z namenom odločno opozoriti na poslabševanje pogojev za kmetovanje in konkurenčnost evropskega in slovenskega kmetijstva.

Evropsko kmetijstvo na prelomnici

Kmetijstvo je eden temeljnih stebrov evropskega projekta ter ključno za gospodarstvo, prehransko varnost, stabilnost in mir v Evropi. Evropski kmetje in kmetijske zadruge vsakodnevno zagotavljajo varno, kakovostno in trajnostno pridelano hrano prebivalcem Evropske unije, tudi v času naraščajočih geopolitičnih napetosti in globalne negotovosti.

Kljub temu se evropsko kmetijstvo sooča z izjemnimi pritiski, kakršnih doslej ni poznalo.

Naraščajoči pritiski in strukturni izzivi

Evropski kmetje se soočajo z močno rastjo cen gnojil in njihovo omejeno dostopnostjo, koncentracijo tržne moči v globalnih trgovskih verigah, zapletenimi in pogosto nedoslednimi predpisi, pravno negotovostjo ter dolgotrajno nizkimi dohodki. Dodatno breme predstavlja tudi trgovinska politika EU, ki kmetijstvo vse pogosteje uporablja kot pogajalsko orodje, s čimer se zmanjšuje konkurenčnost in spodkopava proizvodne standarde EU.

Posledično se posamezni sektorji soočajo z investicijskimi zastoji ter naraščajočo odvisnostjo od uvoza. Evropsko kmetijstvo se približuje prelomni točki, kjer razkorak med političnimi zavezami in dejanskimi ukrepi postaja vse bolj očiten.

Vseevropska mobilizacija 18. decembra v Bruslju

Zaradi navedenih izzivov sta organizaciji Copa in Cogeca za današnji dan, 18. december , v Bruslju sklicali vseevropsko mobilizacijo, ki poteka sočasno z razpravo Evropskega sveta o prihodnjem večletnem finančnem okviru (MFF).

Tri ključna področja nujnih odločitev

Evropsko kmetijstvo potrebuje konkretne in izvedljive odločitve na treh osrednjih področjih:

1. Močna, enotna in ustrezno financirana skupna kmetijska politika po letu 2027

• ohranitev dvostebrne strukture SKP in njenega skupnega značaja,
• zagotovitev namenskega proračuna, prilagojenega inflaciji in skladnega s pogodbenimi obveznostmi EU,
• večja investicijska predvidljivost, delujoč enotni trg ter politike, ki podpirajo prehransko suverenost, konkurenčnost, poštene dohodke ter vitalno podeželje držav članic.

2. Poštena in pregledna trgovinska politika

• zagotovitev ustrezne teže kmetijstva v vseh trgovinskih pogajanjih,
• ustavitev ratifikacije sporazuma Mercosur zaradi pomanjkanja vzajemnosti in zaščitnih mehanizmov,
• nadzor nad uvozom iz Ukrajine v obsegu, ki ga trg EU lahko absorbira,
• prizadevanja za tarifni režim 0x0 z ZDA za ključne kmetijske proizvode,
• revizija obstoječih sporazumov, z vključitvijo zaščitnih ukrepov in načela vzajemnosti.

3. Poenostavitev zakonodaje in večja pravna gotovost

• odlog vključitve gnojil v mehanizem CBAM, načrtovane za 1. januar 2026,
• pospešitev sprejema ambicioznega okoljskega omnibus svežnja za sprostitev trajnostnih naložb in bolj realistična pravila,
• predlog Omnibusa za hrano in krmo za hitrejšo odobritev varnih sredstev za varstvo rastlin ter uveljavitev načela »ni prepovedi brez alternativ«.

Poziv k odgovornemu ukrepanju

Skupna kmetijska politika ostaja eden najmočnejših simbolov evropske enotnosti. Kmetje in kmetijske zadruge ostajajo zavezani Evropi, vendar opozarjajo, da bi nadaljnje odlašanje z odločitvami pomenilo strateško napako.

Zanemarjanje milijonov kmetov in njihovi zadrug, ki zagotavljajo oskrbo s hrano in stabilnost Evrope, bi imelo resne posledice na kratek, srednji in dolg rok.

Pripravljenost na dialog

Predstavniki evropskih kmetov in kmetijskih zadrug so danes, 18. decembra v Bruslju evropskim voditeljem pripravljeni predstaviti konkretne predloge za zagotovitev vzdržne prihodnosti evropskega kmetijstva ter pričakujejo podporo pri iskanju dolgoročnih rešitev.

Za več informacij na Zadružni zvezi Slovenije kontaktirajte: Barbara Ahčin, barbara.ahcin@zzs.si

O ZADRUŽNI ZVEZI SLOVENIJE

Zadružna zveza Slovenije kot stanovska organizacija danes predstavlja enega ključnih deležnikov in sogovornikov pri oblikovanju slovenske kmetijsko-prehranske politike. Kot Zadružna zveza Slovenije smo po 20 letih članstva v Evropski uniji uspeli v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 pri odločevalcih ozavestiti, da se s stališča zagotavljanja prehranske suverenosti države prepozna kolektivne naložbe v zadruge (skladiščni prostori in oprema za pripravo za trg, predelava, trženje), ki temeljijo na 100 % lokalni surovini, kot pomembne. Zato se jih v tem programskem obdobju sofinancira v okviru lastne intervencije ter po višji enotni stopnji sofinanciranja. Čeprav v manjšem obsegu sredstev, pa zato z pomembnim sporočilom v kmetijsko-prehranski politiki. Kolektivne naložbe zadrug so namreč pomembne s stališča koncentracije ponudbe, krepitve moči prvega v verigi in prerazporejanja vrednosti tudi na začetek verige – h kmetu kot dobavitelju kmetijskih pridelkov in surovin za nadaljnjo predelavo. Zadruge so v lastništvu in upravljanju kmetov in Zadružna zveza Slovenije si bo še naprej prizadevala, da se verige oskrbe s hrano, v katerih je kmet kot lastnik in upravljavec udeležen čim višje v verigi (ne samo pri koncentraciji ponudbe kmetijskih pridelkov, temveč tudi v predelavi in prodaji končnemu potrošniku) prepozna kot strateške v državnem pomenu s stališča zagotavljanja dolgoročne prehranske suverenosti Slovenije. Le produktivno in vitalno podeželje, katerega temelj so družinske kmetije in njihove zadruge, lahko dolgoročno zagotavlja trajnostni prehranski sistem, t. j. da so kmetijski pridelki v čim večjem možnem obsegu trajnostno pridelani, predelani in distribuirani v Sloveniji.

60 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje preko 13.000 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo kmetijske pridelke pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega jih 95 % zaposlujejo zadruge članice ZZS, ki predstavljajo 15 % vseh zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo produktivna in vitalna. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da lokalno/regionalno odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev raznolike kmetijske dejavnosti.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
• 7 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100 000 t žita;
• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in
• 5 zadružnih vinskih kleti, ki v skupni predelavi in trženju odličnih blagovnih znamk povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1 500 ha vinogradov.