Regijski posveti Zadružne zveze Slovenije opozorili na izjemno vlogo zadrug pri zagotavljanju slovenske prehranske neodvisnosti

Ljubljana, 22. november – Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je v prvi polovici novembra 2024 tradicionalno izvedla regijske posvete za zadruge po vsej Sloveniji. Na posvetih smo pregledali aktualne teme s področja kmetijstva in zadružništva ter ukrepov kmetijske politike kot tudi rezultate poslovanja kmetijskih zadrug, članic ZZS.

Regijski posveti so eden izmed najpomembnejših vsakoletnih jesenskih dogodkov ZZS, ki se ga udeležujejo člani in zaposleni v zadrugah, članicah ZZS, ki pomembno sooblikujejo slovenski zadružni sistem. Letos smo v nizu petih regijskih posvetov, ki so potekali za zadružnike po vsej Sloveniji nagovorili preko 250 udeležencev.

Zadruge, članice ZZS, ki združujejo preko 13 tisoč kmečki družin smo temelj slovenke prehranske neodvisnosti

Borut Florjančič, predsednik ZZS je v uvodnem nagovoru izpostavil vlogo in pomen ter dosežke ZZS v letošnjem letu, ko so mu zadružniki maja zaupali drugi mandat: »Osrednja vloga ZZS je zastopstvo zadrug oziroma kmetstva. Povezujemo 59 zadrug, ki ustvarijo dobro milijardo prometa in visoko povprečno bonitetno oceno 7,2. Naše zadruge združujejo preko 13 000 kmečkih družin, zlasti gre za srednje in manjše kmetije, ki so temelj slovenske prehranske neodvisnosti in delujejo na podeželju iz katerih izhajajo kmetje, člani zadruge in poslovni partnerji, kjer ohranjajo mrežo trgovin. To so področja, iz katerih se veliki trgovci umikajo, zadružne trgovine pa vztrajajo in zagotavljajo, da je podeželje preskrbljeno. Vesel sem, da smo si na ZZS v letošnjem letu zadali cilj, da se v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike od 2023 do 2027 zagotovi razpisno okolje, ki bo podpiralo razvoj kmetijsko-živilskih zadrug. Uspeli smo izpogajati sredstva za skoraj 25 milijonov kolektivnih naložb po enotni, 50 % stopnji sofinanciranja v zbirne centre, skladiščne kapacitete, prevozna sredstva za kmetijske pridelke itd. Tudi naši pozivi, da je potrebno zagotoviti priznavanje zadrug kot organizacij proizvajalcev v vseh kmetijskih sektorjih ter omogočiti povezovanje med njimi so v pretežnem obsegu realizirani. V letošnjem letu je 16 zadrug pridobilo priznanje za 19 organizacij proizvajalcev in 7 skupin proizvajalcev v sektorjih mleka, govejega in telečjega mesa, žit, prašičjega mesa, vina in kratkih verig, k čemur je v veliki meri pripomogla tudi podpora ZZS zadrugam članicam pri pripravi vlog za priznanje. ZZS je tudi eden izmed 11 pobudnikov razglasitve Tedna slovenske hrane in veseli smo, da je Vlada RS že decembra 2023 podprla naša prizadevanja in tako smo letos prvič obeležili Teden slovenske hrane, ki je potekal od 11. do 17. novembra 2024.«

V strokovnem delu posveta so predstavniki kmetijskega ministrstva udeležence posvetov seznanili s predlaganimi 3. spremembami strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027, ki se nanašajo na ukrepe povezane na povečevanje samooskrbe in rastlinske pridelave, spodbujanje dobrobiti živali, spodbujanje naložb ekološkega kmetijstva, učinkovitejše izvajanje pogojenosti ter spremembe zaradi sprememb EU zakonodaje. Predstavili so tudi okvirni terminski načrt javnih razpisov kmetijskega ministrstva. Zadružnikom je bila predstavljena nova uredbe EU o deforestaciji. Na regijskih srečanjih so sodelovali predstavniki Slovenskega regionalno razvojnega sklada, ki so predstavili produkte, ki jih ponuja sklad in so zanimivi za kmete in kmetijske zadruge kot tudi primere dobrih praks sodelovanja sklada in zadrug. Predstavljene so bile prednosti in dodane vrednosti sodelovanja z Deželno banko Slovenije, ki je strankam na voljo s svojo široko mrežo 76 poslovalnic širom Slovenije, ki se pogosto nahajajo v bližini zadružnih trgovin.

Zadružniki so v razpravi opozorili na številne aktualne izzive: usmeritev kmetijskega ministrstva glede ekološkega kmetovanja, povišane bonitetne ocene na Krasu, pomanjkanje mladih prevzemnikov na kmetijah in posledično opuščanje kmetovanja ter zaraščanje neobdelanih površin. Predsednik Borut Florjančič je poudaril, da bomo v govedoreji za dobro samooskrbo tudi v prihodnosti - tako z mesom kot mlekom - morali pospešiti prehode iz vezane reje v prosto rejo in temu nameniti finančne podpore.

Udeleženci posvetov so opozorili na številne administrativne evidence, ki jim morajo izpolnjevati v zadrugah tako s področja gospodarstva kot kmetijstva in se z leti tako s strani Evrope kot Slovenije le še povečujejo. Izpostavili so primer projekta spremljanja košarice osnovnih živil, ki je imel za posledico veliko administrativnega dela v zadrugah in na kmetijah. Zadružniki vinorodnih regij so opozorili na težave v vinogradništvu in vinarstvu, ki so letos značilne za celotno Slovenijo. Kot je že znano, je bila letošnja letina odlične kakovosti, vendar gre za količinsko skromno letino, po podatkih gre celo za najskromnejšo letino grozdja v zadnjih 30 letih. Skrbi jih tudi trend opuščanje vinogradov in prihodnosti vinogradništva in vinarstva, ki sta v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja. V zadnjih letih namreč beležimo krčenje vinogradov z 18 tisoč na 14 tisoč hektarjev površin. Vsa vremenska dogajanja v zadnjih letih postavljajo vinogradnike in s tem tudi vinske kleti pred velik izziv. Poleg nižjega donosa, vremenske razmere povzročajo stres pri rastlinah, kar pripelje tudi do povečane občutljivosti vinske trte na bolezni, zaradi tega so nadpovprečni tudi stroški pri uporabi sredstev za zaščito rastlin, so še izpostavili zadružniki.

Finančno poslovanje zadrug je stabilno, preko zadrug se trži večina odkupljenega slovenskega surovega mleka, govedi, drobnice in grozdja

ZZS je tradicionalno predstavila poslovanje svojih članic, tako na državni kot ravni regij ZZS. Rezultati poslovanja zadrug članic ZZS v letu 2023 so spodbudni.

• V Sloveniji je bilo na dan 31.12.2023 po podatkih AJPES registriranih 388 zadrug, ki so skupaj ustvarile 974 mio eur prometa. 59 kmetijskih in gozdarskih zadrug članic ZZS, je ustvarilo 887 mio EUR, kar je 91 % prometa vseh registriranih zadrug v Sloveniji.

• Skupni prihodki in odhodki zadrug so se v primerjavi z letom 2022 znižali za 1%.

• V zadrugah je povprečno število zaposlenih več kot 2.573 delavcev in so na podeželju pomemben generator razvoja novih delovnih mest.

• Kapital zadrug je znašal 188 mio EUR in se je povečal za 1 odstotek v primerjavi s preteklim obdobjem.

• 4 regije so povečale skupne prihodke v primerjavi z letom 2022, 7 regij je zmanjšalo skupne prihodke v primerjavi z letom 2022, 2 regiji pa sta ostali na primerljivi ravni z letom 2022.

• Po skupnih prihodkih je v ospredju gorenjska regija, ki združuje 6 zadrug, ki so skupaj ustvarile skoraj 167 mio EUR prometa. Sledi ji dolenjsko - belokranjska regija, v kateri sta dve zadrugi ustvarili 162 mio EUR prometa in ptujsko-ormoška regija, v kateri so 4 zadruge ustvarile 107 mio EUR prometa.

• Povprečna bonitetna ocena zadrug članic je znašala 7,22, kar pomeni, da gre za nizko tvegan portfelj.

Podatki blagovnega poslovanja zadrug iz leta 2023 kažejo, da članice ZZS v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko 78%, grozdje 70 %, klavno govedo 65 %, drobnica 61 %, prašiči 31%, žita, vključno s koruzo 38 %, vrtnine 19 %, krompir 15 %. V pomembnih količinah kmetje prek svojih zadrug tržijo sadje, hmelj in les. Podatki iz blagovnega poslovanja zadrug sicer kažejo, da so zadruge v letu 2023 glede na leto poprej zmanjšale odkup klavnega goveda, mleka, klavnih prašičev, grozdja, vrtnin in krompir. Ta trend je opazen tudi pri ostalih odkupovalcih na podlagi podatkov statistike. V večini panog upad lahko pripišemo letnim klimatskim pogojem, nizkim cenam ali visokim stroškom pridelave, dolgoročno je kritičen nenehen upad klavnega goveda in klavnih prašičev. Zadruge so povečale odkup pri žitu, lesu in hmelju.

Zadruge so pomemben deležnik v verigi oskrbe s hrano in bistveno pripomorejo k prehranski varnosti. Osnovno dejavnost zadrug še vedno predstavlja trgovina, kamor se uvršča tudi zadružni odkup. Številne zadruge imajo v okviru svojih dejavnosti tudi predelovalne obrate: klavnice, mesno in mlečno predelovalne obrate, vinske kleti, oljarne in druge, v katerih proizvajajo proizvode lastnih blagovnih znamk vrhunske kakovosti.

Dodatne informacije: Barbara Ahčin, strokovna sodelavka ZZS, barbara.ahcin@zzs.si