Zadružni nagrajenci 2026

Zadružna zveza Slovenije je letos na Dan zadružnikov na sejmu AGRA, 24. avgusta 2026 podelila skupaj 22 priznanj: 14 za prispevek k razvoju zadružništva, pet za trajen doprinos ter tri posebna priznanja ob pomembnih jubilejih.

Vsako priznanje nosi zgodbo sodelovanja in zaupanja v moč zadružnega povezovanja. Je poklon prehojeni poti in hkrati spodbuda za prihodnost slovenskega zadružništva.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihov dragoceni prispevek.

Več o zadružnih nagrajencih 2026:

PRIZNANJE ZA PRISPEVEK K RAZVOJU ZADRUŽNIŠTVA so prejeli:

Mirko Bezjak na predlog Mlekarske zadruge Ptuj, ki ji je posvetil večji del svoje poklicne poti. Zadrugi se je pridružil takoj po njeni ustanovitvi leta 1992 kot oseba, odgovorna za kontrolo mleka. Pomembno je prispeval k izboljševanju kakovosti zbranega mleka v sklopu zadruge ter pripomogel k ugledu Mlekarske zadruge Ptuj kot zanesljive in odgovorne organizatorke odkupa mleka, prepoznane med pridelovalci in odkupovalci.

Ivan Bunderšek na predlog Kmetijske zadruge Trebnje - Krka, z njo sodeluje njegova družina več kot tri desetletja. Na kmetiji v gorsko-višinskem območju skupaj s sinom predano razvija živinorejo, gozdarstvo in vinogradništvo ter jo nenehno razvija. Z zglednim sodelovanjem z zadrugo in uspešnim prenosom kmetije na sina, ki je tudi član zadruge, pomembno prispeva h krepitvi ugleda zadruge in s tem dokazuje, da je mogoče biti tudi v zahtevnejših pridelovalnih razmerah uspešen.

Zvonko Dolinar po predlogu Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka za dolgoletno članstvo in dvajsetletno delovanje v organih upravljanja in strokovnih odborih zadruge ter pomemben prispevek k uspešnemu razvoju zadruge. S svojo dejavnostjo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in na občinski ravni si prizadeva za izboljševanje razmer za člane zadruge. Petdeset hektarsko kmetijo je že predal naslednjemu rodu, ki nadaljuje proizvodnjo prepoznavnih domačih mlečnih izdelkov.

Pavel Gerbec na predlog Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka, s katero uspešno sodeluje že od leta 1983. Na 1430 kvadratnih metrih zredi na leto približno 115.000 piščancev, poleg tega pa na kraških pašnikih redi okoli 100 glav goveda v prosti reji. Več mandatov je deloval v organih upravljanja zadruge. Kot član nadzornega odbora zadruge s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju zadruge ter uresničevanju skupnega zadružnega interesa.

Ivan Gošnik na predlog Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, kjer je več kot štirideset let deloval kot odkupovalec živine. S strokovnim delom, spoštljivim odnosom do kmetov, zlasti do hribovskih, ter dolgoletnim delovanjem v organih upravljanja zadruge je pomembno prispeval k razvoju zadružništva. Njegov rek »Pridi v hišo, se bomo zmenili in rešili« je postal simbol zaupanja med zadrugo in kmeti ter izraz njegove predanosti zadružnim vrednotam.

Stanko Jaki na predlog Kmetijske zadruge Trebnje - Krka. Članstvo v zadrugi mu je predal oče leta 2004. Kot dolgoletni partner zadruge je bil član nadzornega odbora, od leta 2025 je član upravnega odbora zadruge. S svojimi predlogi pomembno prispeva k razvoju močne in uspešne zadruge. Svojo kmetijo je razvil v eno največjih mlekarskih kmetij v jugovzhodni Sloveniji, kjer imajo 230 glav goveda, od tega 100 krav, in priredi na leto več kot milijon litrov mleka.

Valter Kocjančič po predlogu Kmetijske zadruge Agraria Koper, s katero kot dolgoletni član zgledno sodeluje. V Vanganelski dolini na 5,2 hektara kmetijskih površin prideluje paradižnik za paradižnikovo omako, melone, rdečo peso, šparglje, radič, različne vrste čebule in oljke. S certificirano integrirano pridelavo, trženjem pridelkov prek zadruge in zanesljivim sodelovanjem z zadrugo pomembno prispeva h krepitvi zadruge ter razvoju lokalnega kmetijstva.

Tatjana Korošec na predlog Kmetijske zadruge Rače, kjer je svojo poklicno pot začela leta 1982 še ne polnoletna. Pozneje je v zadrugi delala na številnih področjih, od trgovine z živili, gradbenim materialom in repromaterialom do mizarstva, interne zadružne blagajne ter klavnice z vsemi podenotami. S svojo predanostjo, razvojno usmerjenostjo in pozitivno energijo je prispevala k razvoju zadruge in je zgled dobre zadružnice.

Anton Lašič, prav tako na predlog Kmetijske zadruge Rače, v kateri je zaposlen od maja 1983. Ob delu na strojnem oddelku, v trgovini in danes kot vodja odkupa živine je s strokovnostjo, predanostjo in spoštljivim odnosom do kmetov postal ena od najpomembnejših oseb, ki krepijo zaupanje med zadrugo in njenimi člani. Njegova predanost kmetijstvu se izraža tudi doma, kjer z enako skrbnostjo obdeluje svojo kmetijo in gospodari z gozdom.

Dominik Lebar na predlog Kmetijske zadruge Medvode, kjer je zaposlen od leta 1998. Z letom 2015 je prevzel vodenje poslovalnice Medvode. Ustvaril je trdne in zaupanja vredne odnose s kmeti in tistimi, ki jim kmetijstvo ni temeljna dejavnost. Pomembna je njegova vloga pri povezovanju članov z zadrugo in krepitvi medsebojnega sodelovanja. S svojo predanostjo, strokovnostjo in dolgoletnimi izkušnjami je pomembno prispeval k uspešnemu delovanju zadruge.

Janez Lipej po predlogu Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko - Brežice. Bil je eden od ustanovnih članov zadruge leta 1992. Vsa leta od ustanovitve zadruge je bil dejaven član v upravnem in pozneje tudi v nadzornem odboru. Je še vedno dejaven vinogradnik in kletar, ki prideluje kakovostna vina. Z bogatim znanjem pomembno prispeva k razvoju zadružništva in je zgled mlajšim zadružnikom na Bizeljskem.

Jernej Nastran na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, ki ji je posvetil svojo poklicno pot. Od poslovodje zadružne enote je napredoval do vodje odkupa lesa, ki ga je uspešno vodil več kot trideset let. Skupaj s sodelavci je skrbel za stabilen in konkurenčen odkup. Loška zadruga je zlasti po njegovi zaslugi postala največja odkupovalka lesa v zadružnem sistemu ter postala in ostala stabilna odkupovalka lesa za svoje člane in druge kmete na širšem območju Gorenjske.

Franc Pintarič na predlog Kmetijske zadruge Radgona, kjer je od leta 1983 do upokojitve decembra 2024 deloval kot vodja zadružne enote in odkupovalec živine. Kot dolgoletni član zadruge in član upravnega odbora je pomembno prispeval k razvoju zadruge. S svojim zgledom je udejanjal zadružne vrednote ter dokazoval, kaj pomeni biti predan zadružnik in zaveden kmet. Vedno je deloval v dobro kmeta zadružnika, svoje bogate izkušnje pa je nesebično prenašal na mlajše rodove.

Jožef Žunkovič na predlog Kmetijske zadruge Ptuj. Diplomirani inženir živinoreje je z ženo leta 1991 prevzel družinsko kmetijo, ki sta jo uspešno razvijala v sodobno kmetijo s poljedelstvom, govedorejo in predelavo mesa. Leta 2025 je kmetijo predal sinu. Že tretji mandat je član upravnega odbora ptujske zadruge in pomembno prispeva k razvoju zadruge in ugledu zadružništva. V lokalnem okolju je cenjen zaradi svoje strokovnosti, delavnosti in pripravljenosti pomagati.

PRIZNANJE ZA TRAJEN DOPRINOS K RAZVOJU ZADRUŽNIŠTVA so prejeli:

Ivan Drev na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina, njen direktor je bil več kot dvajset let. Pod njegovim vodstvom je zadruga okrepila odkup domačih pridelkov, razvila blagovni znamki Slodar in Ekodar ter postala ena izmed pionirk digitalnega trženja kmetijskih izdelkov v Sloveniji. Izmed številnih dosežkov zadruge med njegovim vodenjem je posebno pomembna njena uvrstitev med najbolj inovativne v Evropi leta 2014. Z vizionarskim vodenjem ter delovanjem v organih Zadružne zveze je prispeval k razvoju sodobnega zadružništva in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.

Goran Jakin na predlog Kleti Brda, ki ji je posvetil vso svojo delovno dobo. Kot specialist za vinogradništvo je povezoval zadrugo z več kot tristo briškimi vinogradniki in prispeval k vpeljevanju sodobnih vinogradniških praks, obnovi vinogradov ter uvajanju novih klonov vinske trte. S sodelovanjem v strokovnih odborih Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in na lokalni ravni je prispeval k razvoju slovenskega vinogradništva, vinarstva in zadružništva.

Stanko Jamnik na predlog koordinacije zadrug Celjske regije. Poklicno pot je začel v Kmetijski zadrugi Ledina v Slovenj Gradcu, nato pa kot dolgoletni direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje z izjemnim strokovnim znanjem pomembno prispeval k razvoju slovenskega kmetijstva. Odlikovalo ga je neomajno prizadevanje za ohranjanje kmetijskih zemljišč in zastopanje interesa kmetov. Kot povezovalec zadrug in stroke je pustil trajen pečat v razvoju slovenskega zadružništva.

Slavko Rabič na predlog upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije. Več kot tri desetletja je soustvarjal razvoj Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, šestnajst let tudi kot njen predsednik. V tem času je z odgovornim vodenjem prispeval h krepitvi zadruge in njenih članov. Z delom v organih Zadružne zveze Slovenije in dolgoletnim vodenjem ene največjih agrarnih skupnosti v Sloveniji ter odgovornim upravljanje skupnih virov je zgled srčnega in predanega zadružnika.

Franc Vodičar na predlog Kmetijske zadruge Dobrepolje, kjer je začel svojo poklicno pot leta 1986. Od 1992 do 2005 je bil zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, sedaj opravlja drugi mandat predsednika zadruge. Bogate izkušnje je pridobival tudi v območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in z delom v govedorejskem društvu. Z doslednim zagovarjanjem pripadnosti zadrugi in njenega poslanstva pri odkupu mleka ter zanesljivi oskrbi kmetij pomembno prispeva h krepitvi slovenskega zadružništva.

PRIZNANJE ob 30-letnici delovanja je prejela:

Zveza kmetic Slovenije

Zveza kmetic Slovenije prejme priznanje ob 30-letnici delovanja na predlog upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije. V Gornji Radgoni je leta 1995 zaživela Zveza kmetic Slovenije, ki so jo zasnovale vizionarske, predane ustanoviteljice z jasnim poslanstvom – povezovati kmetice, krepiti njihov položaj na podeželju ter zastopati njihove interese v lokalnem in nacionalnem okolju ter širši družbi. V treh desetletjih delovanja je Zveza kmetic Slovenije pomembno prispevala k ohranjanju kulturne dediščine slovenskega podeželja, spodbujala strokovni dialog ter podpirala razvojne pobude na področju kmetijstva, podeželja in krepitvi položaja kmetic. Z Zadružno zvezo Slovenije in drugimi krovnimi kmetijskimi organizacijami jo povezuje dolgoletno uspešno sodelovanje. V zadnjih letih je dejavno podpirala številne skupne pobude in prizadevanja za izboljšanje položaja slovenskih kmetov in kmetic ter dokazovala, da lahko s povezovanjem, medsebojnim spoštovanjem in skupnim nastopom dosežemo več za slovensko kmetijstvo in podeželje.

PRIZNANJE ob 80-letnici delovanja je prejela:

Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče

Začetki današnje Hmezad Kmetijske zadruge Braslovče segajo v leto 1946. V osmih desetletjih delovanja je zadruga odigrala pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini ter pomembno prispevala h gospodarski stabilnosti in razvoju lokalnega okolja. Zadruga, kot jo poznamo danes, je nastala 21. junija 1992, ko je 185 članov in zaposlenih oblikovalo samostojno zadrugo. Svoje dejavnosti opravlja na območju občine Braslovče, njeno poslovanje pa temelji predvsem na odkupu in trženju hmelja, mleka ter živine. Poleg uspešnega gospodarskega delovanja pomembno prispeva k zagotavljanju varne in kakovostne hrane, socialni varnosti svojih članov ter odgovornemu ravnanju z naravnim okoljem. Tudi po osemdesetih letih ostaja zanesljiva partnerka kmetom in pomembna nosilka razvoja zadružništva v Spodnji Savinjski dolini. Priznanje prejme na predlog koordinacije zadrug Celjske regije.

PRIZNANJE ob 130-letnici delovanja je prejela:

Kmetijska zadruga Dobrepolje

Kmetijska zadruga Dobrepolje piše svojo zgodovino od leta 1896, ko je bilo na pobudo Frana Jakliča ustanovljeno Kmetijsko društvo v Dobrepolju, prva kmetijska blagovna zadruga na Kranjskem. Že kmalu po ustanovitvi je z gradnjo zbiralnice mleka, sirarne in zadružnega doma na Vidmu pomembno prispevala k razvoju Dobrepoljske doline. Leta 1927 je bila ustanovljena še živinorejsko-selekcijska zadruga, ki je spodbudila razvoj selekcije, razstav in tekmovanj, pomemben vir prihodka pa je bila tudi domača obrt. Zadruga je vlagala tudi v izboljšanje kmetijskih zemljišč z izvedbo hidromelioracije, komasacije in agromelioracije ter tako ustvarila možnosti za sodobno strojno obdelavo. Obnovila je zadružno stavbo v Vidmu, zgradila nova skladišča ter vlagala v trajnostne energetske rešitve. Danes povezuje 36 članov, zaposluje dva delavca, njeni temeljni dejavnosti pa sta odkup mleka in oskrba kmetij z repromaterialom. S svojim delovanjem prispeva k razvoju kmetij in ohranjanju življenja na podeželju. Priznanje ob 130-letnici delovanja prejme na predlog koordinacije zadrug ljubljanske regije.