Zadružna zveza Slovenije podelila kar 30 priznanj za izjemne dosežke

Letošnji Dan zadružnikov in slavnostno podelitev je zaznamovalo izredno toplo vzdušje in občutek povezanosti, kar je vsekakor tudi odraz prizadevanj in dosežkov zadružništva skozi zadnja turbulentna obdobja. »Prepričan sem, da je zadružništvo tako doma kot v svetu na pomembni prelomnici. Pozitivni prelomnici. Verjamem, da to priložnost razcveta čutite tudi vi. Zato so ti osebni plameni danes še toliko bolj pomembni. Močno jih bomo potrebovali za korake, ki so pred nami. Da se povežejo v vztrajno, odločno silo, ki bo interesom zadrug in njihovih članov izborila pravično in zasluženo mesto v slovenskem kmetijstvu in gospodarstvu. To, da se s povezovanjem lahko doseže pomembne premike, smo že mnogokrat dokazali. Predvsem pa na dveh ravneh. Sprva skozi povezovanje stanovskih organizacij, ki smo se kljub nekaterim drugačnim pogledom v zadnjih letih izredno močno povezale. Na dva rezultata smo lahko še posebej ponosni; prvič na to, da je državna kmetijska politika prepoznala pomen kolektivnih naložb zadrug v zbirne in skladiščne kapacitete ter distribucijo in v predelovalne kapacitete. In drugič na priznanje, da zadruge lahko delujejo kot organizacije proizvajalcev. Na predlog zveze je v skoraj vseh sektorjih že omogočeno povezovanje v združenja organizacij proizvajalcev, kar lahko zadrugam omogoča skupno pogajanje z deležniki glede cen pridelkov izven obstoječih pravil konkurence.« povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije in zadružnike povabil, da v prihodnje ti novi priložnosti kar najbolje izkoristijo.

Zadružnikom so podporo na dogodku izkazali tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v Državnem svetu Republike Slovenije. Mag. Ervin Kosi, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prednostne naloge Slovenije na področju kmetijstva za prihodnja leta strnil v zagotavljanje prehranske varnosti in povečevanje samooskrbe, razvoj digitalizacije in sodobnih tehnologij in ohranjanje obsega in funkcije kmetijskih zemljišč ter spodbujanje vračanja zaraščenih zemljišč v kmetijsko rabo, kjer je to primerno, »Obenem bomo spodbujali tudi tesnejše sodelovanje med primarnimi proizvajalci in živilskopredelovalno industrijo ter drugimi sektorji ter si prizadevali za generacijsko pomladitev in vključevanje malih samooskrbnih kmetij v organizirane oblike pridelave. V ospredju pa bosta tudi promocija ekoloških, lokalnih in trajnostno pridelanih kmetijskih in živilskih proizvodov ter spodbujanje vstopa v shemo izbrane kakovosti,« je dodal.

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije je poudaril vlogo zadružništva pri soustvarjanju kmetijske prihodnosti. »Zadružništvo je veliko več kot le odgovor na klic po ekonomskem preživetju posameznika. Osnovni namen zadružništva, ki se osredotoča na pospeševanje gospodarske koristi in razvijanje gospodarske in družbene dejavnosti članov, ostaja enak že več kot 150 let. Nespremenjene pa ostajajo tudi etične vrednote: transparentnost, pošteno plačilo za pošteno delo, družbena odgovornost in skrb za druge,« je poudaril. Poseben poklon pa je izrazil tudi zadružnikom in njihovi vsakdanji predanosti, vztrajnosti in inovativnosti. »Ste gonilo sprememb, ki prinašajo koristi ne le vam in vašim članom, temveč tudi celotni družbi. Vsem kmetom in kmeticam se ob tej priložnosti zahvaljujem za trdo delo, skrb za prehrano naroda ob hkratnem varovanju okolja in urejanje krajine, ki je privlačna za nas in za turiste prav zaradi vašega dela.«

O povezovanju in odličnem sodelovanju je spregovoril tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Izpostavil je nepogrešljivost zadružniškega sistema v poslovnem smislu ter njegovo uigrano sodelovanje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki zastopa stanovske interese slovenskih kmetov.

Podeljenih kar 30 priznanj

ZZS je priznanja podelila v treh kategorijah: priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva, priznanja za prispevek k razvoju zadružništva ter jubilejna priznanja za 30-, 130- in 150-letnico delovanja. Nagrajenci so za svoja posebna prizadevanja poleg priznanja oziroma plakete prejeli še arhivske zlatnike Deželne banke Slovenije in monografijo o 150-letni zgodovini zadružništva na Slovenskem.

Priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva za leto 2024 je prejelo 10 zadružnikov, priznanja za prispevek k razvoju zadružništva kar 15 izjemnih posameznikov, posebne nagrade pa so bile podeljene Kmetijski zadrugi Ig, Kmetijski zadrugi Grosuplje ter Kmetijski zadrugi Dolomiti-Dobrova za 30 let delovanja, ob 130-letnici delovanja je priznanje prejela Kmetijska zadruga Vipava, posebno priznanje ob 150-letnici delovanja pa je prejela Čebelarska zveza Slovenije.

Podrobnejše krajše utemeljitve in opise vseh zadružnih nagrajenk in nagrajencev ter zadrug najdete tukaj.

O Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o.

59 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje preko 13.000 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo kmetijske pridelke pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega jih 95 % zaposlujejo kmetijske in gozdarske zadruge članice ZZS, ki na drugi strani predstavljajo 15 % od vseh zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo produktivna in vitalna. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da lokalno/regionalno odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev raznolike kmetijske dejavnosti.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
• 7 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100 000 t žita;
• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in
• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1 500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin.