Kmetijske organizacije in GZS ob svetovnem dnevu hrane: cenimo trud kmeta, kupujmo domače

Kmetijske organizacije in Gospodarska zbornica Slovenije opozarjajo, da se slovenski kmetje vsakodnevno soočajo z visokimi stroški pridelave, nelojalno konkurenco cenejšega uvoza, obsežno birokracijo in številnimi socialnimi izzivi. Potrošnike pozivajo, naj pri nakupu hrane izberejo lokalne proizvode in tako neposredno podprejo slovensko kmetijstvo.

Kmetijske organizacije (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Kmečka iniciativa in Združenje kmečkih sirarjev Slovenije) opozarjajo na ključne izzive domačega kmetijstva.

Visoki stroški pridelave in nizke odkupne cene

Eden od največjih problemov so visoki stroški pridelave, ki jih kmetje pogosto ne morejo pokriti z odkupnimi cenami, ki se oblikujejo v verigi.

V letu 2025 so bili po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stroški pridelave pšenice 249 EUR/tono, odkupne cene v času žetve, ki so odvisne od cen, ki se dosežejo pri naslednjem členu v verigi, pa so bile po podatkih Zadružne zveze Slovenije v času žetve 200 €/t za krušno pšenico in 180 €/t za krmno pšenico. Po izračunih Zadružne zveze Slovenije so kmetje v letu 2025 pri pridelavi pšenice ustvarili izgubo 354 €/ha, v zadnjih treh letih pa skupaj preko 1.100 €/ha. Tudi zaradi pomanjkanja kapacitet za skladiščenje slovenske pšenice pri prvem členu v verigi, t. j. pri kmetih in njihovih zadrugah, se pšenica v pretežnem delu proda v času žetve, ko so tudi cene najnižje. Kmet od kilograma kruha dobi približno desetino maloprodajne cene.

Tudi odkupne cene krompirja so trenutno najnižje v zadnjem desetletju – pogosto za polovico nižje kot lani – in ne pokrivajo stroškov pridelave. Podobno je pri zelju in čebuli. Odkupna cena zelja trenutno znaša 0,30 €/kg in je glede na lansko leto 50 % nižja za zelje za presno porabo, pri zelju za predelavo pa tudi do 58 %. Ponudbe za krompir se trenutno gibljejo okoli 17 ct/kg, kar je za 58 % manj kot v lanskem letu. Odkupna cena čebule se je, odvisno od tehnologije pridelave, glede na lansko leto znižala za 55–77 %. Če primerjamo odkupne cene zelenjadnic, ki se oblikujejo v verigi, glede na prve izračune lastnih cen pri KIS, bodo kmetje pri zelenjadnicah v letošnjem letu pridelali precejšnjo izgubo.

Posebno težavna je konkurenca oz. uvoz iz tretjih držav, kjer je dovoljena uporaba zaščitnih sredstev, ki so v EU prepovedana. Tudi sicer je nabor zaščitnih sredstev, ki jih imajo na razpolago slovenski pridelovalci, bistveno manjši od nabora zaščitnih sredstev, ki je na voljo pridelovalcem na skupnem evropskem trgu.

Sektor mleka je eden redkih, kjer trenutno slovenski kmetje lahko pokrivajo stroške prireje, vendar se že kaže zasičenost z mlekom na evropskem trgu ter nakazuje padanje cen. Slovenska odkupna cena mleka je trenutno 50 centov na liter. V povprečju kmet prejme za liter mleka 33–37 % maloprodajne cene.

Razmere na trgu se odražajo tudi v stopnji samooskrbe in z njo povezane prehranske suverenosti. Pridelava sadja in zelenjave sta sektorja, kjer je slovenski delež samooskrbe najnižji, tudi sektor pridelave pšenice v samooskrbi beleži negativen trend, pri čemer se povečuje delež krmne pšenice, kar je predvsem posledica vedno zahtevnejših pogojev pridelave.

Administrativne ovire in socialni izzivi

Kmetje se soočajo tudi z obsežnimi administrativnimi obveznostmi. V anketi KGZS o duševnem zdravju kmetov 41 % kmetov izpostavlja birokracijo kot pomembno oviro, ki otežuje vsakdanje delo in odločanje na kmetiji.

Med letoma 2022 in 2024 je KGZS izvedla anketo med približno tisoč kmeti, ki je pokazala, da se s prekomernim stresom sooča kar 64 odstotkov kmetov, 41 odstotkov jih trpi za nespečnostjo, 38 odstotkov pa za izgorelostjo. Med pogostejšimi težavami so tudi tesnoba, anksioznost in depresija. Prvi rezultati nove ankete, ki jo KGZS trenutno še izvaja, kažejo, da kmetom največ stresa povzročajo kmetijska politika in zakonodaja (71 odstotkov), nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu, kot so suše, toče ali bolezni (69 odstotkov), sledijo nizke odkupne cene in obsežna administracija.

Socialni izzivi se prepletajo z demografskimi, ekonomskimi in družbenimi vprašanji: slovensko kmetijsko prebivalstvo se stara, mladi pogosto ne prevzemajo kmetij, kar vodi v pomanjkanje naslednikov in izgubo znanja. V Sloveniji je le 3,5 % nosilcev kmetije mlajših od 35 let, še leta 2016 jih je bilo 4,6 %. Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva v letu 2024 je bila 63 let.

Posebne izzive imajo kmečke ženske, ki morajo usklajevati delo na kmetiji z družinskimi obveznostmi, pogosto brez ustrezne podpore ali priznanja. Za mnoge kmete je tudi upokojitev negotova, saj pokojnine pogosto ne zadostujejo za ohranjanje življenjskega standarda.

Od pridelovalca do potrošnika: skupaj za trajnosten prehranski sistem

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ob tem poudarja, da je skrb za zdravje, kakovost prehrane in trajnostno prihodnost skupna odgovornost pridelovalcev, živilske industrije, potrošnikov, raziskovalcev, izobraževalcev in odločevalcev. Le z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarjamo trajnosten, odporen in pravičen prehranski sistem, ki bo tudi prihodnjim generacijam zagotavljal varno in kakovostno lokalno pridelano hrano.