Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom! Dijaki BIC Ljubljana družinam predlagajo jedilnik za ves teden

Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom! Dijaki BIC Ljubljana družinam predlagajo jedilnik za ves teden

Tradicionalni slovenski zajtrk bo letos potekal v petek, 20. novembra, in bo zaznamoval že 15. obletnico projekta. Spremljal ga bo tretji Teden slovenske hrane, ki bo od 16. do 22. novembra. Njegovo osrednje sporočilo je letos povabilo družinam, naj slovenske sestavine in jedi vključujejo v vsakodnevne obroke. Pri tem jim bo v pomoč novost letošnjega projekta: tedenski jedilnik z izbranimi recepti, ki so ga pripravili dijaki Živilske in naravovarstvene šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana).

Jedilnik so dijaki predstavili na današnjem dogodku, ki ga je kot partnerica projekta gostila Zadružna zveza Slovenije. Z njim želijo pokazati, da je mogoče iz domačih sestavin pripraviti raznolike, okusne in sodobne obroke, primerne tudi za družinski vsakdan. Ob predstavitvi so pripravili tudi manjšo jed iz sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka ter ob zaključku dogodka zbranim novinarjem in gostom v pokušino ponudili nekaj jedi, ki so jih predlagali v jedilniku in pripravili iz sestavin slovenskega porekla.

Tedenski jedilnik z izbranimi recepti je nastal pod mentorstvom Jaka Mihelčiča, pri pripravi pa so dijaki povezali priporočila zdravega prehranjevanja, slovensko kulinarično tradicijo in potrebe sodobnega življenjskega sloga. K sodelovanju jih je povabila Zadružna zveza Slovenije, da bi v projekt vključila tudi mlade in spodbudila družine k pogostejši uporabi domačih sestavin.

»Želeli smo, da mladi s konkretnim predlogom pokažejo, kako lahko domače sestavine in jedi iz slovenske tradicije vključujemo v vsakdan. Njihov jedilnik ni le zbirka receptov, ampak tudi svojevrsten poziv mladih mladim in družinam, naj domačo hrano vključijo v svoje vsakodnevne izbire in s tem soustvarjajo prehranske navade prihodnjih generacij. Hkrati je uporaben navdih za družine, tudi za dni, ko nam primanjkuje časa in lahko številne obroke iz osnovnih sestavin pripravimo tudi vnaprej,« je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Zadruge imajo pomembno vlogo tudi pri tem, da slovenska hrana pride do potrošnikov. Povezujejo družinske kmetije, organizirajo odkup in predelavo ter domače pridelke in živila zagotavljajo tudi večjim kupcem, javnim zavodom ter gostinskim ponudnikom. Florjančič ob tem poudarja: »Slovenska hrana mora imeti zagotovljeno pot od kmetije do potrošnika. Pri tem imajo pomembno vlogo zadruge, saj povezujejo družinske kmetije, organizirajo odkup in skupno predelavo, omogočajo, da domači pridelki pridejo tudi do slovenske živilsko predelovalne industrije in trgovinskih polic, javnih zavodov ter gostinskih ponudnikov. Če želimo, da je slovenska hrana vsakodnevna izbira, mora biti za potrošnika tudi dostopna in prisotna na trgovinski polici ter na jedilnikih javnih zavodov, kjer se prehranjujejo naši otroci in mladina, naši starši in druge ranljive skupine«. Potrošniki zadružno ponudbo lahko spremljajo na zadruzno.si ter jo poiščejo v zadružnih trgovinah in v trgovskih verigah. Tako lahko s svojo izbiro neposredno podprejo domače pridelovalce in slovensko gospodarstvo.

Pomen projekta so poudarili tudi predstavniki resornih ministrstev in partnerskih institucij, med njimi ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj ter za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević, generalni sekretarji in drugi predstavniki sodelujočih resorjev. Skozi izjave in pogovore so izpostavili, da ima izbira hrane širše posledice: vpliva na zdravje in prehranske navade otrok, okolje in količino zavržene hrane, hkrati pa ohranja domačo pridelavo, prehransko kulturo in znanje, ki se prenaša med generacijami. Pomembno vlogo pri tem imajo lokalna in sezonska živila, dostopnost kakovostne hrane ter sodelovanje družin, šol in javnih ustanov pri oblikovanju boljših prehranskih navad.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj: »Kmet, pridelovalec hrane, je gospodar na svoji zemlji in mora biti za svoje delo tudi spoštovan. Vsi se mu moramo pokloniti za to, kar dela. Država pa lahko pri tem naredi veliko več. Naša naloga je, da položaj kmetov in pridelovalcev hrane spremenimo tako, da jim bomo olajšali delo. Manj birokracije, manj administracije, manj predpisov in manj vseh preprek, ki omejujejo njihovo delo. To je naša zaveza. Pustiti jih moramo, da delajo tisto, kar najbolje znajo, in sicer pridelujejo čudovito slovensko hrano.«

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević: »Tradicionalni slovenski zajtrk je lani povezal skoraj 500 vzgojno-izobraževalnih zavodov. To je pomemben dosežek in v prihodnje jih nameravamo k sodelovanju pritegniti še več. Tudi zato smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino v sklopu reforme sistema vzgoje in izobraževanja v eno izmed desetih izhodišč vključili vzgojo za večjo stopnjo domoljubja, nacionalne pripadnosti, kamor spada vse, kar nas povezuje kot slovenski narod in zagotovo je naša kulinarika en del tega. To bomo vzpodbujali še naprej.«

Jedilnik za družine, ne le za en teden

Tedenski jedilnik in knjižica z izbranimi recepti, ki so ju pripravili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, sta na voljo na spletnih straneh zzs.si. Družine vabijo, da si iz njega izberejo recept za skupen zajtrk, pripravijo domače kosilo ali skozi teden preizkusijo več predlaganih jedi. Posebej dragocena je prav priložnost, da se družina ob pripravi in uživanju obroka zbere za isto mizo. Otroci tako ne spoznavajo le okusov domače hrane, temveč tudi njen izvor, sezonskost in običaje priprave, ki se prenašajo iz roda v rod.

Slovensko na mizi se namreč ne začne in konča z enim zajtrkom, temveč z izbiro, ki jo lahko naredimo vsak dan, in z družino, ki jo pri skupni mizi prenaša tudi na prihodnje generacije.

Domača hrana za zdravje in dobre prehranske navade

V pogovoru partnerjev projekta TSZ s področij okolja, zdravja, šolstva, kulture in javnega naročanja so govorci osvetlili širši pomen izbire hrane: od vpliva izvora in sezonskosti živil ter zmanjševanja zavržkov na okolje do kakovostne prehrane otrok in mladostnikov, vloge šolske prehrane ter ohranjanja kulinarične dediščine in znanja, ki se prenaša med generacijami.

mag. Pia Vračko, v. d. direktorja Direktorata za zdravje pri Ministrstvu za zdravje, je poudarila: »Naša tradicionalna, lokalno pridelana hrana je prava zakladnica zdravja. Ko namesto predelanih živil izberemo domače kislo zelje, ajdo, ješprenj in različne hranljive kaše, telesu ponudimo najboljše. Tradicija pa nas uči tudi zmernosti in praznovanja; zdrava prehrana namreč ne pomeni odrekanja, temveč spoštovanje hrane.«

mag. Branka Đukić iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja: »Podatki kažejo, da med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje le približno tretjina mladostnikov. Redno zajtrkovanje je pomemben del urejenega prehranjevanja, zato ga je treba spodbujati že v otroštvu. Pri tem imajo pomembno vlogo tako družina kot šolsko okolje, predvsem pa zgled odraslih in dostopnost pestrih, kakovostnih živil.«.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2025 v Sloveniji nastalo skoraj 171.000 ton odpadne hrane, od tega približno 61.000 ton še užitne. Iztok Slatinšek, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor je poudaril: »Izbira lokalno pridelane in sezonske hrane je pomemben korak k odgovornejši rabi naravnih virov in zmanjševanju obremenjevanja okolja. Tradicionalni slovenski zajtrk nas opominja, da je za vsakim živilom delo ljudi in uporaba dragocenih naravnih virov. Krožno gospodarstvo se začne prav s spremembo odnosa do virov; tudi do hrane. Največ za okolje naredimo, če preprečimo, da bi hrana sploh postala odpadek, zato je pomembno, da ta odnos razvijamo že pri najmlajših.«

Irena Simčič iz Zavoda za šolstvo je izpostavila: »Slovenski sistem organizirane šolske prehrane je v evropskem merilu izjemen, ne le po obsegu, temveč po svoji vključujoči naravi. Da pa bomo to veliko naročniško moč še bolje usmerili v podporo slovenski hrani, je ključen skupen in celosten pristop, ki temelji na tesnem partnerskem sodelovanju vseh členov v verigi – od odločevalcev, ravnateljev in organizatorjev šolske prehrane do lokalnih pridelovalcev, zadrug in slovenske predelovalne industrije. Ob tem moramo na šolsko prehrano nehati gledati kot na strošek. Podatki Združenih narodov oziroma Svetovnega programa za hrano jasno kažejo, da gre za eno najdonosnejših javnih naložb: vsak evro, vložen v šolsko prehrano, se v družbi multiplicira in prinese od sedem- do celo petintridesetkratni povratek.«

Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je dejala: »Nesnovno dediščino lahko ohranjamo samo, če jo živimo. Imamo veliko običajev, vezanih na hrano in prehrano, ki jih je potrebno ohranjati.« Ob tem je izpostavila tudi pomembno vlogo, ki jo ima kultura pri približevanju kulturne dediščine prehrane otrokom skozi slikanice, gledališke predstave ipd.

Suzana Lara Krause, v.d. direktorja na Direktoratu za hrano in ribištvo ministrstva za kmetijstvo je poudarila, da danes ni več samoumevno poznavanje, od kod in kako na prodajne police pridejo surovine oziroma hrana. »Zato je potrebno vztrajno ozaveščati o pomembni vlogi proizvajalca. Poleg tega bo Zakon o hrani pomemben temelj za še več lokalne hrane v javnih zavodih,« je dejala.

Okrepimo pot slovenske hrane od kmetije do mize

Predstavniki kmetijsko-živilskih organizacij so poudarili, da je za večjo prisotnost slovenske hrane na naših mizah treba zagotoviti prihodnost domače pridelave, boljše povezovanje kmetov s trgom in večjo uporabo surovin slovenskega porekla v živilski industriji.

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je pozval: »Skrbimo za to, da je Slovenija obdelana, da je Slovenija poseljena, kajti ravno kmečke družine na podeželju so tisto zagotovilo, da bomo to tudi v prihodnje ohranili. Slovenski kmetje ne potrebujejo zgolj podpor in pomoči, ampak predvsem pošteno ceno za svoje pridelke, takšno, ki jim bo omogočila preživetje. Več kot 55 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi je na gorskih in hribovskih območjih, kjer je živinoreja edina kmetijska panoga, ki lahko ohranja obdelanost in poseljenost podeželja.«

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je izpostavila pomen močnih agroživilskih verig in vlogo kmetijskih in živilskih podjetij pri oskrbi potrošnikov. »Živilska industrija v Sloveniji se z novimi izdelki nenehno prilagaja trendom in zahtevam potrošnikov, ki poleg odličnega okusa zahtevajo tudi dodano prehransko vrednost. Razvijajo se izdelki, ki svoje prehranske prednosti izražajo s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami, ter izdelki, ki ponazarjajo postopne izboljšave in s tem postopno spreminjanje sestave. Mednje sodijo izdelki z manj sladkorja, soli ali maščob ter izdelki z več prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov ali drugih koristnih hranil.«

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je bila tudi pobudnica projekta Tradicionalnega slovenskega zajtrka, je ob 15-letnici projekta opozoril, da je čas za naslednji korak. »Bodimo drzni in odločni,« ter s tem mislil tako na ukrepe kot spodbude države. Zavzel se je, da bi bila od leta 2027 v vseh javnih ustanovah vsaj v času Tedna slovenske hrane na jedilnikih zagotovljena slovenska hrana ter pozval k uvedbi naravoslovnega dneva na temo prehrane. Ob tem je pozval tudi k uvedbi okoljskih dajatev za dolge transportne poti hrane, ki bi upoštevale okoljske posledice nepotrebnega prevažanja živil na velike razdalje.

Dodatne informacije: Barbara Ahčin, vodja službe za promocijo in informiranje, Zadružna zveza Slovenije, barbara.ahcin@zzs.si, M: 065 556 178