Zadružni nagrajenci 2025

Več o letošnjih zadružnih nagrajencih:

PRIZNANJE ZA TRAJEN DOPRINOS K RAZVOJU ZADRUŽNIŠTVA prejmejo:

• Anton Gole na predlog Kmetijske zadruge Trebnje-Krka. Od leta 2009 je bil član nadzornega odbora takratne Kmetijske zadruge Trebnje, ki mu je predsedoval štiri mandate vse do marca letos. Zavzemal se je za pravično razporeditev virov za razvoj zadruge in člane zadruge ter za pošten odnos do zaposlenih. Pomembna je bila njegova vloga pri pripojitvah zadrug Dole, Žužemberk in Šentrupert, še posebno dejavno vlogo je imel pri nastanku Kmetijske zadruge Trebnje-Krka.
  
• Geza Grabar na predlog Časopisno-založniške družbe Kmečki glas. Po izobrazbi ekonomist, po duši predan kmetijstvu. Že več kot 25 let je novinar Kmečkega glasa, prispevke zanj piše skoraj 40 let. S svojim značajem in poštenostjo je vedno prišel do pravih informacij in poskrbel, da so pravočasno našle pot do bralcev. Je dolgoletni gasilec, v mladosti je bil maratonec, ne glede na vse pa vedno zvest svojemu poslanstvu poročanja za dobro kmeta in podeželja.
  
• Marjanca Klaužar na predlog Kmečke zadruge Bohor, Koprivnica. Zadrugi se je kot ena prvih zaposlenih pridružila ob ustanovitvi leta 1993, v njej je vse do upokojitve lani opravljala delo organizatorice odkupa mleka. S predanostjo, zanesljivostjo in strokovnostjo je prispevala k razvoju zadruge in soustvarjala most zaupanja med kmeti in zadrugo. Z družino kmetuje na hribovski kmetiji, vse življenje je neločljivo povezana s podeželjem in zadružnimi vrednotami.
  
• Samo Mohorčič na predlog upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije za dolgoletno predano delo v organih zveze in Kapitalske zadruge. Od leta 2012 do upokojitve 2024 je vodil Kmetijsko gozdarsko zadrugo Ribnica in uresničil vrsto pomembnih projektov, med njimi izstopajo prenova Zadružnega hrama ter trgovine v Ribnici in Sodražici ter gradnja velikega marketa v Sodražici in nove trgovine v Kočevju. S strokovnostjo in vizijo je prispeval k razvoju zadružništva v regiji in širše.
  
• Franc Pogačnik na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik, kjer je devet let opravljal delo upravnika. Imel je osrednjo vlogo pri gradnji prizidka zadružne trgovine in s tem prispeval k izboljšanju ponudbe in dostopnosti storitev za lokalno skupnost. Posebno je treba omeniti njegovo odločnost, ko je bil glavni pobudnik postopkov, ki so pripeljali do vračila odvzetega zadružnega premoženja. To je omogočilo varstvo interesov zadruge in utrdilo položaj zadruge v lokalnem okolju.
  
• Anton Radoš na predlog Kmetijske zadruge Metlika za dolgoletno članstvo v zadrugi in upravnem odboru zadruge ter za pomemben prispevek k razvoju zadružništva. S svojim znanjem, izkušnjami in predanostjo je vrsto let soustvarjal uspešno delovanje zadruge ter utrjeval zadružne vrednote sodelovanja, odgovornosti in skupnega dobrega. Njegova vloga je bila nepogrešljiva pri številnih pomembnih odločitvah in razvoju zadruge.
  
• Milan Sirše na predlog Kmetijske zadruge Vransko za dolgoletno vodenje zadruge, v njej je začel delati leta 1982 kot organizator kooperacijske proizvodnje v hmeljarstvu. Od leta 1992 do upokojitve lani je vodil zadrugo in jo uspešno krepil s širjenjem dejavnosti in plemenitenjem premoženja. Prizadeval si je za to, da je bila zadruga najboljši servis vsem svojim članom, ne glede na velikost, dejavnost ali lokacijo kmetije. Kmetuje na kmetiji, ki je usmerjena v prirejo mleka.
  
• Branko Slana na predlog Zadruge za vzrejo žrebet Ljutomer. Izhaja iz zadružništvu zapisane družine, saj so njegovi stari starši leta 1909 ustanovili Zadrugo za vzrejo žrebet na Cvenu. Na kmetiji, ki je tudi članica Kmetijske zadruge Radgona, živijo danes štirje rodovi, redijo 74 glav goveda in vzrejajo kasaške konje. S konji so dosegli vrhunske uspehe, med drugim je eden od njihovih konj nosilec enajstih slovenskih absolutnih rekordov. Kmetijo je že predal sinu Marku, ki ostaja zvesti član obeh zadrug.
  
• Stanislav Voglar na predlog Kmečke zadruge Krško. Sprva je bil član Vinarske zadruge Kostanjevica na Krki, zatem je bil zaposlen v Agrokombinatu Krško. Bil je med ustanovitelji Kmečke zadruge Krško. Je dolgoletni član upravnega odbora zadruge in eden največjih kooperantov zadruge s povprečno letno oddajo 57.000 kilogramov grozdja in do pred kratkim tudi mleka. Na svoji dolgoletni zadružni poti izkazuje dragocen in zanesljiv prispevek k razvoju vinogradniškega programa zadruge.
  
• Jože Žabkar na predlog Kmetijske zadruge Laško za dolgoletno vodenje zadruge. Z odločnimi potezami mu je uspelo zagotoviti finančno trdnost zadruge. Pod njegovim vodstvom so v zadrugi zadnjih deset let vložili več kot tri milijone evrov v razvoj poglavitnih dejavnosti zadruge, utrdili lastni blagovni znamki in pridobili pomembne certifikate kakovosti. Še posebno pa so pomembni njegova človeška toplina, povezovanje članov in zaposlenih za skupno dobro zadruge.

PRIZNANJE ZA PRISPEVEK K RAZVOJU ZADRUŽNIŠTVA prejmejo:

• Tomaž Černivec na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj. Kot dolgoletni član upravnega odbora zadruge in največji mlekar v zadrugi je zgled dobrega zadružnega sodelovanja. Njegova kmetija, ki jo še povečuje, je prejela nagrado naj hlev 2024, je prostor za izobraževanje kmetov, študentov in širše javnosti o sodobni kmetijski praski in skrbi za blaginjo živali. Leta 2024 je na njihovi kmetiji potekala regijska razstava govedi.
  
• Janko Debeljak na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Ribnica, njen član je od 1992. Poklicno pot je začel v zadrugi in jo nadaljeval v svetovalni službi vse do upokojitve. Ves čas je bil dejaven pri podpori in promociji zadružništva in kmetijstva. V mandatu od 2020 do 2025 je bil predsednik nadzornega odbora zadruge, v njem se je zavzemal za blaginjo članov zadruge in vseh zaposlenih ter s svojim delom prispeval k razvoju zadruge v lokalnem in širšem prostoru.
  
• Viktor Drev na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina za dolgoletno predano delo v organih upravljanja zadruge že od leta 2004. Zavzema se za dobro premišljen razvoj zadruge na lokalni in državni ravni z vodilom, da je poglavitna naloga zadruge, da je v vsakem trenutku zanesljiv servis kmetom. Šestnajst let je bil zaposlen na občini Šoštanj na področju gospodarstva ter s svojim delom pomembno prispeval k odličnemu sodelovanju med občino in zadrugo.
  
• Društvo zadružnic BRIŠKA REBULA na predlog Kleti Brda za 15 let srčnega delovanja v službi briške tradicije. Devet predanih članic iz vasi Gradno, Višnjevik in Krasno s svojim prostovoljskim delom, medgeneracijskim sodelovanjem in skrbjo za ohranjanje briške etno gastronomske tradicije bogatijo promocijske dogodke ter s pristnimi okusi in gostoljubnostjo navdušujejo obiskovalce. Njihova prizadevanja so neprecenljiv prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in zadružnih vrednot v Brdih.
  
• Marjan Golavšek na predlog Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka. Na kmetiji, ki jo je prevzel od staršev in jo stalno posodablja, se že 40 let ukvarjajo s perutninarstvom. Na leto vzredijo 125.000 piščancev, pridelujejo tudi zelenjavo. Dvaindvajset let poslovno sodeluje z zadrugo. S številnimi vodstvenimi vlogami na ravni občine in države ter kot dolgoletni in tudi sedanji predsednik zadruge vedno znova dokazuje, kako pomembni so zanj skupnost, napredek in ohranjanje zadružnih vrednot.
  
• Zdenka Gostenčnik na predlog Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge za več kot 37 let predanega dela v zadružništvu. Inženirka kmetijstva se je zaposlila leta 1988 na Kmetijsko-gozdarski zadrugi Trata - Prevalje, po več reorganizacijah je postala vodja področje zadruge Prevalje. V njej še danes skrbi za odkup mleka in opravlja številne naloge v zadrugi. Kot nepogrešljiva opora članom in zaposlenim z neomajno zanesljivostjo, skrbnostjo in veliko srčnostjo soustvarja utrip zadruge.
  
• Jasmina Gregorec na predlog Kmetijske zadruge Ptuj. S svojim predanim, strokovno natančnim delom skrbi za računovodstvo zadruge že več kot 34 let. Njena odgovornost, lojalnost in globoko razumevanje pomena zadružnih načel in vrednot so pomemben del urejenega in uspešnega poslovanja zadruge Ptuj. Je zgled sodelavcem in dragocena vez, saj s svojimi izkušnjami prenaša znanje na mlajše rodove.
  
• Marija Kunc na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge M Sora, s katero je vsestransko povezana. Z družino kmetuje na gorski kmetiji, ki sodeluje z zadrugo pri odkupu mesa in lesa. Od leta 1988 je zaposlena v zadrugi, trenutno opravlja delo samostojne finančne referentke v podjetju M Sora. Je tudi članica nadzornega odbora zadruge, ki s tehtnimi predlogi soustvarja prihodnost zadruge. Njena življenjska in poklicna pot sta zgled predanosti zadružnim vrednotam, povezovanju in razvoju podeželja.
  
• Alenka Marjetič Žnider na predlog zadrug štajerske regije in upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije za njeno izjemno strokovnost, predanost in energijo, ki je slovenskemu zadružništvu prinesla nov zagon. Njeno razumevanje potreb zadrug in njihovih članov sta neprecenljiva. Kot poznavalka evropske kmetijske politike in domačih razmer je zadrugam vedno na voljo. Njena vloga pri ustanavljanju skupin in organizacij proizvajalcev ni bila le strokovni uspeh, temveč srčno poslanstvo za skupno dobro in še bolj povezano zadružno skupnost.
  
• Hilda Paskolo na predlog Kmetijske zadruge Ptuj. Njeno dolgoletno sodelovanje z zadrugo in v organih upravljanja zadruge so neprecenljiv prispevek k skupnemu razvoju zadruge. Živi na družinski kmetiji v Slatinskem Dolu, kjer že več rodov predano ohranjajo tradicijo govedoreje. Njihova zgledno urejena kmetija izraža trud, znanje in zavezanost zadružnim vrednotam ter ljubezni do zemlje in kmetijstva.
  
• Egon Rebec na predlog Kmetijske zadruga Vinakras Sežana za dolgoletno članstvo in vodenje upravnega odbora zadruge, ki ga je vodil štiri mandate. Njegova študijska in poklicna pot je povezana z gozdarstvom, izjemno dejaven je v številnih organizacijah in društvih, kjer zastopa interese zadružnikov, lastnikov gozdov in agrarnih skupnosti. S svojim širokim znanjem in strokovnostjo je veliko prispeval k uspešnemu razvoju zadruge pa tudi kmetijstva in gozdarstva na Krasu in širše.
  
• Leopold Vrečko na predlog Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica. Je predan pohorski kmet, ki je svojo gorsko kmetijo že predal sinu, sam pa še vedno zavzeto pomaga. Z zadrugo je vselej zgledno sodeloval in bil dejaven član njenih odborov. Tudi ob preoblikovanju zadruge v devetdesetih letih je ostal zvest zadružnim vrednotam ter pomembno prispeval k razvoju zadružništva na Bistriškem. Je ustanovni član Govedorejskega društva. Njegove živali so pogosto krasile razstave in prejemale priznanja za odličnost.

PRIZNANJE ob 25-letnici delovanja prejme:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije že četrt stoletja z ekipo na zbornici in kmetijskih svetovalcev na terenu s predanostjo, znanjem in odločnostjo stoji ob strani slovenskemu kmetu, lastniku gozda, podeželskemu človeku. V petindvajsetih letih delovanja je zbornica postala glas podeželja, branik kmetijstva in gozdarstva bodisi pri uresničevanju skupne kmetijske politike bodisi pri vsakodnevnem zagovarjanju interesov članov, svetovanju, izobraževanju in pomoči na terenu. Priznanje prejme tudi zaradi dobrega sodelovanja z Zadružno zvezo Slovenije in vsemi kmetijskimi organizacijami, ker zna prisluhniti, se povezovati, ker razume, da je skupni glas močnejši, jasnejši in bolj slišan. Ob letošnjem jubileju je zbornica v sodelovanju z nekdanjim predsednikom države Borutom Pahorjem ustanovila fundacijo Srce podeželja za pomoč posameznikom in družinam, prizadetim v nesrečah na kmetijah. Takšna dejanja nas spomnijo, da je bistvo zbornice več kot zakonodaja, strokovni ukrepi ali predpisi – bistvo so ljudje, ki drug drugemu stojimo ob strani in verjamejo v pomen slovenske zemlje, tradicije in zdrave hrane.

PRIZNANJE ob 50-letnici delovanja prejmeta:

• Društvo podeželskih žena Gornja Radgona

  Priznanje podeljujemo Društvu podeželskih žena Gornja Radgona ob 50-letnici društva za neprecenljiv prispevek k ohranjanju kulturne, kulinarične in etnografske dediščine slovenskega podeželja. Že desetletja bogatijo številne razstave in prireditve ter so že vrsto let in tudi danes nepogrešljive pri pripravi pogostitve udeležencev prireditve ob svečani podelitvi priznanj Zadružne zveze Slovenije na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Društvo odlično sodeluje s Kmetijsko zadrugo Radgona, v prostorih te ima tudi svoj sedež. Izjemno dragocen je njihov prispevek k ohranjanju žetvenih šeg, saj članice že več desetletij pripravljajo tradicionalni dan žetve na Spodnji Ščavnici, obenem pa skrbijo za promocijo kulinarične dediščine domačih krajev, ki jo s ponosom in ljubeznijo prenašajo na mlajše rodove – to simbolno potrjuje tudi njihova članica, mlada kmetica leta 2013.
  

• Društvo kmečkih žena Žiri
  Društvo kmečkih žena Žiri že 50 let sooblikuje življenje na podeželju in ohranja bogato kulturno dediščino. Začetki društva segajo v leto 1975, ko je iz pobude Zadružne zveze Slovenije in Živinorejskega zavoda za Gorenjsko nastal Aktiv kmečkih žena Žiri. Leta 1998 se je preoblikoval v današnje Društvo kmečkih žena Žiri. Članice so bile vse od začetka gibalo družbene prepoznavnosti žensk na vasi – s tečaji, razstavami, kulturnimi dogodki pa tudi s kampanjo za pridobitev pravice do porodniškega dopusta za kmečke ženske. Društvo je bilo prvo v organiziranju peke kruha, peciva in raznih kuharskih tečajev; vsemu temu se poleg ozaveščanja o skrbi za zdravje posveča tudi danes. Članice društva sodelujejo na številnih prireditvah, vsako leto organizirajo tradicionalni krompirjev piknik, ki je postal simbol krajevnega povezovanja. So dokaz, da so kmečke in podeželske ženske srce in duša slovenskega podeželja.

  
  

PRIZNANJE ob 70-letnici delovanja prejme:

• Kmetijska zadruga Šaleška dolina
  Kmetijska zadruga Šaleška dolina oznamuje letos 70-letnico zadruge. Njeni začetki segajo v leto 1955, ko se je povezalo šest manjših zadrug. Pot jo je vodila v nadaljnja povezovanja in do ustanovitve samostojne zadruge leta 1993. Danes združuje 400 kmetov, na leto odkupi več kot 14 milijonov litrov mleka brez GSO, odkupuje govejo živijo in jo tudi vzreja v dveh lastnih hlevih, ima pet kmetijskih prodajaln in eno živilsko. Na 18,5 hektara pridelujejo jabolka in hruške. Je lastnica dveh lastnih blagovnih znamk, Slodar za izdelke iz jabolk in Ekodar za goveje meso. Zaupanje kupcev utrjuje z inovativnim načinom preverjanja sledljivosti in izvora izdelkov s QR-kodo. Zadruga je s svojo vizijo in inovativnostjo prepoznavna tudi širše. Leta 2014 je bila finalistka evropskega tekmovanja COPA COGECA, leta 2016 je na slovenskem Agrobiznisu osvojila odlično tretje mesto. Leta 2023 je Agrobiznis Finance razglasi izdelek zadruge - ekološko govejo kostno juho za najbolj inovativen produkt, letos so za jabolčno peneče vino Eros prejeli zlato priznanje in naziv zmagovalca kategorije na prestižnem ocenjevanju World Drink Awards (Anglija). Je srčna in zanesljiva partnerica kmetu, soustvarjalka skupnosti, ki z razvojem in iskanjem novih poti utrjuje svojo vlogo kot steber trajnostnega kmetijstva in zadružništva.

PRIZNANJE ob 80-letnici delovanja prejmejo:

• Kmetijska zadruga Metlika
  Kmetijska zadruga Metlika praznuje letos 80-letnico nepretrganega delovanja in pomembnega prispevka k razvoju kmetijstva in gospodarstva Bele krajine in širše. Ustanovljena je bila 8. aprila 1945 kot nabavno-prodajna zadruga, v desetletjih pa se je preoblikovala in združevala manjše enote. Danes združuje okoli 200 članov in ima 230 zaposlenih. Kot ena največjih zadrug v Sloveniji deluje v štirih programih. Program Vino združuje vinogradništvo in vinsko klet, kjer ustvarjajo svetovno priznana vina, program Mesnine obsega klavnico, mesnico in mesni diskont, program Trgovina zajema živilske trgovine in agrocentre, s programom Gastro pa ustvarjajo 75 odstotkov prihodkov in z osmimi prodajnimi centri po Sloveniji oskrbujejo gostinstvo in poslovne partnerje. V počastitev 80-letnice pripravlja zadruga letos številne dogodke. Slovesno bo zlasti oktobra, ko bodo med drugim izdali spominsko knjigo, odprli prenovljeno vinsko klet, organizirali hišni gastrosejem ter predstavili vizijo razvoja zadruge v prihodnje.

• Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi
  Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi s ponosom ohranja bogato dediščino, katere korenine segajo v zgodnja štirideseta leta prejšnjega stoletja. Z vizijo in predanostjo je zadruga vse od začetkov pomembno sooblikovala razvoj Dravske doline – od gradnje podeželske infrastrukture, spodbujanja turizma na kmetijah do podpore izobraževanju. Danes ostaja trden steber skupnosti. Na zadružnem posestvu pridelujejo vrhunska jabolka, vrtnine in poljščine, skrbijo za odkup lokalnih pridelkov, mleka in živine. Zadruga ponuja kupcem s trgovinama v Spodnji Selnici in Kamnici bogat izbor trgovskega blaga in repromateriala. Ima hladilnico sadja, kjer se lahko skladišči približno 1700 ton sadja, ponuja storitve hlajenja in skladiščenja. S svojo močno sadjarsko tradicijo daje prepoznaven pečat vsej dolini in dokazuje, da se zna odzivati na razvojna gibanja sodobnega časa.

• Kmetijska zadruga Hoče
  Osemdeset let predanega delovanja v službi kmeta in podeželja letos oznamuje tudi Kmetijska zadruga Hoče, ki je bila ustanovljena junija 1945 kot nabavno-prodajna zadruga. Z leti so se ji pridružile zadruge iz okoliških vasi, leta 1961 sta se z zadrugo Hoče združili zadrugi Starše in Reka - Pohorje. Po združitvi so nastali pomembni obrati za kmetijstvo, gozdarstvo in mesarsko dejavnost. Danes združuje Kmetijska zadruga Hoče 108 članov, zaposluje devet ljudi in deluje kot zanesljiva partnerica kmetom. Ima svoje sadovnjake, omogoča odkup pridelkov, pitanje živali, ponuja celosten kmetijski reproprogram, svetovanje in računovodske storitve. V poslovalnicah v Hočah in Staršah ponuja vse za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo. Zadruga je desetletja ohranila svojo temeljno vizijo: povezovati, podpirati in omogočati pridelavo kakovostne domače hrane. Z novo naložbo v sodobni objekt s silosi, hladilnico, trgovino s skladiščem in sončno napravo kaže svojo izjemno razvojno usmerjenost, ob tem pa ostaja zvesta svojim koreninam.