Spoštovane kmetice, spoštovani kmetje, spoštovani državljani.

Zakaj protest?

Shod
1

Zato, ker sta slovenski kmetijska in okoljska politika pozabili, da je prvi cilj kmetijstva, tudi trajnostnega, pridelava hrane! Časovna stiska pri pripravi strateškega načrta ne sme biti izgovor, saj se je pripravljal skoraj toliko časa, kot se bo izvajal.

Na številne pisne pripombe, zahteve stanovskih organizacij ni bilo odgovorjeno, številni usklajevalni sestanki so doživeli zaključek v obliki zapisnikov šele po potrditvi strateškega načrta.

Še več, obvezni režim v okviru plačila Natura 2000 sta pristojni ministrstvi v strateškem načrtu uskladili sami in dali v Vladno proceduro brez predhodne predstavitve nam kmetijskim stanovskim organizacijam in s tem vam, kmeticam in kmetom.

Rezultat je, da imamo danes 2 strateška načrta. Tistega, ki ga je sprejela slovenska vlada in tistega, ki ga je potrdila Evropska komisija mesec dni pozneje. Površine obveznega izvajanja režima Natura 2000 so v slednjem višje za 500 ha.

Sprašujemo se, kateri je pravi?

2

Zato, ker so slovenski uradniki pozabili, da imamo v Sloveniji samo dobrih 8 arov ornih površin/prebivalca, kar je skoraj 3 x manj kot povprečno v EU, s čimer tudi državljanom odvzemajo pravico do dolgoročne prehranske varnosti.

Nedavna izkušnja je, da v času kriz, v času prekinjenih dobavnih verig vsaka država najprej poskrbi zase. Brez lastne pridelave hrane so tudi trgovinske police prazne. Brez pridelave hrane kmetijske površine zaraste gošča in tudi okoljski ukrepi ne dosežejo svojega cilja.

Kdo od uradnikov bo prevzel odgovornost, da zaradi nesmiselno in netrajnostno postavljenih okoljskih ukrepov v Sloveniji ne bo niti pridelave hrane niti biotsko pestrega okolja?

Shod1
3

Zato, ker je pravica kupca, da resnično ve kakšno hrano kupuje in od kod ta izvira, pravica kmeta pa je, da za svoje delo dobi pošteno plačilo.

Kmetija je stroškovno najdražje delovno mesto v verigi oskrbe s hrano, pa vendar imamo že desetletja najnižje odkupne cene, potrošniki pa imate na trgovskih policah drago hrano, mešanega porekla in dostikrat slabše kakovosti.

Že en priklopnik uvožene hrane dvomljivega porekla in kakovosti kmetov prihodek pahne pod nivo lastnih cen pridelave, reje.

Zahtevamo jasno sledljivostjo porekla hrane in spremljanje masnega toka po verigi vse do kupca. Dolžnost države je, da brez odlašanja zagotovi izvajanje zakonodaje, ki bo omogočila sledljivost porekla in spremljanje masnega toka ne samo pri mesu, ampak tudi pri zelenjavi, mleku in ostalih pridelkih.

4

Zato, ker je naša Slovenija edina v EU uvedla prisilen režim Natura 2000, ki na kmetijskih zemljiščih in družinskih kmetijah onemogoča pridelavo hrane.

Številnim družinskim kmetijam, ki na teh območjih iz roda v rod pridelujete hrano in s svojo dejavnostjo skrbite za krajino, biodiverziteto in socialno varnost podeželja, boste zaradi režima potisnjene na rob obstoja.

Očitno se nihče od pripravljavcev režima v pisarnah ni vprašal, kakšne bodo dejanske finančne in socialne posledice tega režima za vas. Analiza vplivov za vsako posamezno območje metuljčka je bila narejena - nihče pa do danes ni raziskal kakšne posledice ta režim prinaša vam.

Ali je bilo takšno drastično poseganje v ustavno pravico do lastnine in svobodne gospodarske pobude urejeno zakonito?

Odgovorno in moralno prav gotovo ni.

Shod2

Zakaj torej protest?

!

Zato, ker slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem s slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn:


  • slovenskemu kmetu odvzemajo delovno mesto in njegovi družini socialno varnost,
  • slovenski naravi njenega skrbnika in
  • slovenskim državljanom našo domačo hrano.

Dovolj je!

Preberite tudi

11.11.2024

Teden slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk 2024

V tednu od 11. do 17. novembra 2024 prvič obeležujemo Teden slovenske hrane, ki spodbuja odkrivanje bogate tradicije slovenskih jedi in ključne prednosti lokalno pridelane hrane. Pomemben dogodek omenjenega tedna je že uveljavljen Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo letos potekal v petek, 15. novembra 2024.

Preberi več