»Želimo tvorno sodelovanje deležnikov in ministrstva«

GORNJA RADGONA, 21. avgust – Štiri krovne kmetijske organizacije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so na današnjem otvoritvenem dnevu sejma Agra na novinarski konferenci opozorile na nujno upoštevanje pripomb na predlog strateškega načrta SKP 2023 – 2027 ter pozvale k takojšnjemu ukrepanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Organizacije pozivajo:

V izredno kratkem časovnem obdobju (od predložitve predloga strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 – 2027 (SKP) v javno obravnavo 2.7.2021 do roka za podajanje pripomb 15.8.2021 je bil na voljo le dober mesec) so omenjene krovne organizacije podale konstruktivne predloge na predlagan strateški načrt SKP. Gre za skoraj 400 strani dolg dokument, ki bo moral biti do konca leta sprejet na Vladi RS in poslan v uradno usklajevanje Evropski komisiji. S 1. 1. 2023 se ga bo začelo izvajati. Kot pravijo predstavniki organizacij, je časa malo, dela pa še veliko, da bodo intervencije pripravljene tako, da bodo pomagale vsaj ohraniti dohodkovni položaj slovenskega kmeta ter na drugi strani omogočile tudi razvojna sredstva v izboljšanje konkurenčnosti ter odpravo vrzeli pri krepitvi pogajalske moči kmetov in njihovih zadrug ter celotne verige vrednosti oskrbe s hrano slovenskega porekla.

Zato si kmetijske organizacije želijo tvorno sodelovanje deležnikov in ministrstva. Prvi sestanek z ministrom in ožjo ekipo njegovih sodelavcev nakazuje, da je ministrstvo pripravljeno prisluhniti pripombam, zlasti glede prenosa sredstev, razdrobljenosti in velikega števila intervencij ter iskanja dodatnih virov sredstev, tudi za intervencije za graditev močnih verig vrednosti. Slovensko kmetijstvo in podeželje potrebujeta vitalne, odporne in razvojno naravnane kmetije ter močne verige vrednosti, ki temeljijo v prevladujočem deležu slovenske surovine. Deležnikom, ki jih bodo gradili - kmetije, zadruge, podjetja- je potrebno nameniti več sredstev in jih ustrezno podpreti.

Kakšno kmetijstvo si želimo čez desetletje?

Glavne pripombe krovnih kmetijskih organizacij, ki so zbrane v nadaljevanju tega sporočila, opozarjajo na ključne pasti, v katere se lahko v naslednjih letih ujame slovensko kmetijstvo, če na tej točki ne bomo razmišljali skozi situacijo kmeta, zadrug in z vizijo dolgoročnega razvoja.

»Strategija mora nastati skozi perspektivo vizije nekaj desetletji. Kakšno kmetijstvo si želimo takrat, kakšna bo vloga družinske kmetije in kmeta v njem, pod kakšnimi pogoji želimo da dela, kako da prosperira, kako pomemben del ima lokalna surovina v živilsko predelovalni industriji; ali smo kmetu in njegovim zadrugam pripravljeni priznati, da za slovensko družbo na podeželju pravzaprav opravljajo javno službo vzdrževanja obdelanosti, slikovitosti in socialne varnosti; ali smo pripravljeni priznati, da imamo kmetijstvo vendarle tradicionalno organizirano v kmetijsko gozdarskih zadrugah, ki so po obsegu in številu vključenih kmetov največja kratka veriga oskrbe s slovensko hrano od vil do vilic; to vse so vprašanja, katerih odgovori morajo danes definirati našo pot. Mi želimo, da le-to zastavimo skupaj, a na osnovi analiz, konkretnih podatkov in projekcij razvoja, učinkov ipd. Naša naloga je, da zaščitimo slovenskega kmeta in družinske kmetije. Naša naloga je, da določimo sisteme financiranja, ki bodo zagotavljali, da se iz kmetijskih sredstev financirajo zgolj kmetijske vsebine. Naša naloga je, da na prvo mesto postavimo lokalno surovino in ji tudi pri spodbudah in razvoju damo prednost pred tujimi,« je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

»Po težkem času epidemije in ob trenutnih razmerah na trgu, bodo usmeritve strateškega načrta SKP odločilno prispevale k odločitvi mladih, ali bodo nadaljevali delo svojih prednikov. Številni mladi so na razpotju, da poiščejo svojo prihodnost izven kmetijstva ali ostanejo na kmetiji svojih prednikov. Da se bodo odločali za slednje, potrebujemo celovit sklop podpor, ki jim bodo omogočale zagotovitev svojega in dodatnih delovnih mest na kmetiji. Brez generacijske prenove, razvoja in dviga konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ne moremo pričakovati. Mladi kmetje pričakujemo vključitev vseh dejavnosti kmetije v izračun standardnega prihodka in lastniški prenos kmetij, sredstva na I. in II. stebru pa morajo zadoščati, da bodo podprti vsi mladi kmetje, ki bodo izpolnjevali pogoje. Nikakor se ne sme pozabiti na znanja in socialno varnost prenosnikov kmetij, zato je vitalnega pomena za generacijsko prenovo tudi intervencija medgeneracijsko sodelovanje, ki kot pomemben vir dohodka za prenosnika kmetije lahko pomembno prispeva zlasti k odločitvam za bolj zgodnji prenos kmetij na naslednjo generacijo,« je na konferenci poudarila Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim opozoril tudi na pomen skrajšanja administrativnih postopkov: »Slovenija je del velikega evropskega trga in hrane je vsaj trenutno dovolj. Kljub temu se je treba zavedati prednosti lokalne pridelave in to ne le z vidika hranil ter kakovosti okusa. Domača pridelava hrane ima prednost tudi z vidika energijske porabe ter omilitve podnebnih sprememb. Seveda pa mora biti kmetovanje ekonomsko vzdržno. Zato se v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije vedno znova obračamo na potrošnike, da kupujejo domače, kljub temu, da za hrano namenijo kakšen evro več. Slovenski kmetje tako računamo na razumevanje in podporo Vlade RS pri ustvarjanju pogojev za razvoj kmetovanja v smislu prijaznejše zakonodaje na vseh področjih, ki zadevajo kmetijstvo. Prav tako bi razvoj kmetijstva precej olajšala poenostavitev administrativnih postopkov v smeri skrajšanja časa za odobritev izvedbe razvojnih aktivnosti.«

Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije poudarja, da je družinska kmetija temelj razvoja in ohranitve poseljenosti slovenskega podeželja. »Ravno kmetom bi morala biti prilagojena nova SKP, žal pa ugotavljamo, da imajo prednost vsi drugi, samo kmet, ki prideluje hrano, je zadnji v vrsti pri sredstvih. Zdravnika in odvetnika vsak potrebuje le nekajkrat v življenju, kmeta pa vsaj 3x na dan. Zato je dejstvo, da je potrebno ohraniti posebnosti našega lepega slovenskega podeželja, saj si želimo mozaično strukturo krajine, veliko biodiveriztete in kakovostno domačo hrano, ki jo bodo kmetje pridelali tudi za sodržavljane. Druga skrajnost je, da bomo z časom po tej poti imeli le tri njive in tri poljščine preko celotne Slovenije, saj nas tako uči ekonomija obsega, veliki pa so tudi bolje podprti.« Temu odločno nasprotuje, želi, da se ohranijo delovna mesta na kmetijah, družinske kmetije tako v hribih kot na ravnini, konvencionalne ali ekološke kmetije, ki pridelujejo hrano za trg in ohranjajo slovensko podeželje takšno kot je.

Organizacije pričakujejo, da bo slovenska kmetijska politika prepoznala vrednost vseh konstruktivnih pripomb, ki so jih podali in bo ministrstvo v čim krajšem času z organizacijami, predstavnicami kmetov, kmetijskih in gozdarskih zadrug ter kmetijskih podjetij uskladilo definicijo pravega kmeta, dokument ustrezno dopolnilo in javno predstavilo zneske na enoto ter metodologijo določitve zneskov na enoto, vključno z izračuni, na podlagi katerih so določeni ti zneski. Kmetijske organizacije pozivajo k učinkovitemu dialogu, v katerega naj se vključijo tudi agrarni ekonomisti ter ostali strokovnjaki, ki doslej v pripravi strateškega načrta po njihovem mnenju niso bili dovolj vključeni.

Stanje v kmetijstvu je alarmantno in zahteva takojšnje rešitve!

Že nekaj časa kmetijske organizacije opozarjajo tudi na težek položaj slovenskega kmeta, ki je posledica tako epidemije kot njenih posledic, ki se poznajo na celotnem evropskem trgu. Stroške kmetijske pridelave je zaznamoval izjemno močan dvig cen krmil, gnojil, goriv, energije ter drugih surovin, podražila se je tudi celotna proizvodna tehnologija, gradnja in drugi stroški investicij. Po drugi strani cene odkupa surovin od kmetov ne sledijo tej podražitvi in ostajajo pod nivojem cen pred začetkom epidemije leta 2020. Slovenske odkupne cene zlasti mladega pitanega goveda, krav in mleka tudi močno zaostajajo za povprečnimi odkupnimi cenami v EU in sosednjih državah. Kmetijske organizacije opozarjajo, da prava kriza v kmetijstvu ob prenizkih odkupnih cenah in povišanih stroških pridelave in reje šele prihaja z naslednjim proizvodnim ciklusom. Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave bodo na svojih plečih občutili slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in njihove zadruge. Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov in klavne živine namreč ne sledijo zlasti drobnoprodajnim cenam živil na trgovinskih policah. Zato kmetijske organizacije ponovno pozivajo slehernega potrošnika, da je zdaj zadnji čas da zahteva družbeno odgovornejše ravnanje deležnikov v verigi oskrbe s hrano in stabilnejšo prehransko varnost tudi prihodnjih generacij, ki temelji na pridelkih in surovinah slovenskega porekla, ter tako s svojo izbiro prispevajo, da se dobiček, ki nastaja na koncu verige oskrbe s hrano, začne prerazporejati tudi kmetu in slovenskemu podeželju.

Glavne pripombe kmetijskih organizacij na predlog Strateškega načrta 2023-2027 so objavljene tukaj: »Glavne pripombe kmetijskih organizacij na predlog strateškega načrta SKP«

Gibanje indeksov cen goriv, komponent krmil in mineralnih gnojil, govejega in svinjskega mesa ter mleka si lahko ogledate v spodjem grafu: »Škarje med vhodnimi stroški pridelave in reje ter odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov vedno bolj razprte«

Posnetek novinarske konference si lahko ogledate spodaj:

Dodatne informacije:

• Alenka Marjetič Žnider, Zadružna zveza Slovenije, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, alenka.marjetic.znider@zzs.si
• Janez Pirc, direktor, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, janez.pirc@kgzs.si
• Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, kmetija.medved2008@gmail.com, sindikat.kmetov.slovenije@gmail.com
• Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, anja.mager@zspm.si