Volitve v organe Zadružne zveze Slovenije

Za predsednika upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., ki je je hkrati tudi predsednik zveze, je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Borut Florjančič.

Za predsednika nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., je bil izvoljen mag. Marko Jurak, direktor KZ Šmarje.

Člani novoizvoljenega upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, z.o.o. so: g. Stane Levart, ga. Tatjana Malešič, g. Janez Okorn, g. Silvan Peršolja, g. Marjan Colja, g. Franc Černe, g. Ivan Drev, g. Samo Mohorčič, g. Matej Biščak, g. Anton Žnideršič, g. Danilo Rihtarič, g. Marjan Kramberger, ga. Karmen Sadek Pučnik in g. Branko Valenko.

Člani novoizvoljenega nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije, z.o.o. so: ga. Anka Miklavič Lipušček, ga. Mojca Papler, g. Slavko Petovar in g. Anton Strah.

Borut Florjančič je v svoji predstavitvi zadružnikom izpostavil: »Moja zaveza delovanja so vedno strokovnost, transparentnost in demokratičnost. Verjamem v zadružni duh, ki dolgoročno gradi poslovno uspešnost in razvija slovensko podeželje. Kot predsednik ZZS si bom odločno prizadeval, da bo zveza pobudnik in vodilni partner pri pripravi dolgoročne strategije kmetijstva in živilstva, ki bo zasledovala čim višjo prehransko avtonomnost Slovenije ter v kateri bo zadružna veriga oskrbe s hrano prepoznana kot strateška v državnem pomenu. Kot tista, ki zagotavlja dolgoročno in stabilno prehransko varnost države ter pravičnejšo porazdelitev vrednosti na začetek verige – h kmetom, ki so lastniki in upravitelji zadrug. Težav in izzivov v poslovnem okolju z ekipo zveze ne bomo samo reševali, ampak bomo zadrugam članicam pomagali snovati uspešnejšo prihodnost.«

Dodatne informacije: Barbara Ahčin, 065 556 178, barbara.ahcin@zzs.si; dodatno gradivo in informacije o delovanju ZZS, naših dejavnostih in aktivnostih lahko najdete na naših spletnih straneh www.zzs.si in www.zadruzno.si.

O ZADRUŽNI ZVEZI SLOVENIJE

Zadružna zveza Slovenije kot stanovska organizacija danes predstavlja enega ključnih deležnikov in sogovornikov pri oblikovanju slovenske kmetijske politike. Kot Zadružna zveza Slovenije smo po 20 letih članstva v Evropski uniji uspeli v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 pri odločevalcih ozavestiti, da se s stališča zagotavljanja prehranske suverenosti države prepozna kolektivne naložbe v zadruge (skladiščni prostori in oprema za pripravo za trg, predelava, trženje), ki temeljijo na 100 % lokalni surovini, kot pomembne. Zato se jih bo v tem programskem obdobju sofinanciralo v okviru lastne intervencije ter po višji enotni stopnji sofinanciranja. Kolektivne naložbe zadrug so pomembne s stališča koncentracije ponudbe, krepitve moči prvega v verigi in prerazporejanja vrednosti tudi na začetek verige – h kmetu kot dobavitelju kmetijskih pridelkov in surovin za nadaljnjo predelavo. Zadruge so v lastništvu in upravljanju kmetov in Zadružna zveza Slovenije si bo še naprej prizadevala, da se verige oskrbe s hrano, v katerih je kmet kot lastnik in upravljavec udeležen čim višje v verigi (ne samo pri koncentraciji ponudbe kmetijskih pridelkov, temveč tudi v predelavi in prodaji končnemu potrošniku) prepozna kot strateške v državnem pomenu s stališča zagotavljanja dolgoročne prehranske suverenosti Slovenije. Le produktivno in vitalno podeželje, katerega temelj so družinske kmetije in njihove zadruge, lahko dolgoročno zagotavlja trajnostni prehranski sistem, t. j. da so kmetijski pridelki v čim večjem možnem obsegu trajnostno pridelani, predelani in distribuirani v Sloveniji.

59 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje preko 13.000 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo kmetijske pridelke pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega jih 95 % zaposlujejo zadruge članice ZZS, ki predstavljajo 15 % vseh zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo produktivna in vitalna. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da lokalno/regionalno odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev raznolike kmetijske dejavnosti.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
• 7 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100 000 t žita;
• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in
• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1 500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin.