Z letošnjimi regijskimi posveti, ki so eden izmed najpomembnejših vsakoletnih dogodkov ZZS, smo v okviru petih posvetov, nagovorili preko 250 udeležencev, ki pomembno sooblikujejo slovenski zadružni sistem, bodisi kot člani ali zaposleni v zadrugah, članicah ZZS.

V uvodnem pozdravu je Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije izpostavil delo in dosežke ZZS v letošnjem letu:


»Najbolj sem ponosen, da v zapletenem procesu zagotavljanja sledljivosti svežega in zamrznjenega nepredpakiranega mesa, znanega kot masne bilance, letos na pragu jeseni po dolgotrajnih pogajanjih dosegli, da se je celotna veriga, od hleva do trgovske vitrine, združila. Pozvali smo ministrstvo, naj uvede elektronsko sledenje količinam mesa v slovenski verigi, poleg poenostavljenega označevanja na računih. Brez tega ukrepa bi bila sledljivost omejena, kar bi škodilo zaupanju v verigo, saj bi se lahko našli načini za zavajanje o poreklu mesa. S tem je potrošniku zagotovljena informacija o izvoru mesa, obenem pa z nadzorom količin in preprečevanjem potvorb spodbujamo, da se dobiček iz konca verige prenese na začetek do kmeta.«

Predstavil je tudi usklajeno delo nevladnih kmetijskih organizacij, ki so se takoj po avgustovskih katastrofalnih ujmah pripravile solidarnostno akcijo »KMET KMETU! NUDIM – POTREBUJEM POMOČ na kmetiji«.

Ob tem je še poudaril:



»Kmetijske organizacije smo še enkrat dokazale svojo sposobnost sodelovanja in skupnega delovanja. Z namenom zagotavljanja nadaljevanja kmetijske dejavnosti na poplavljenih in plazovitih območjih smo vzpostavile solidarnostni projekt, ki smo ga organizirali s pomočjo zadrug, ki so zbirale in dostavljale krmo, ki so jo kmetje darovali za pomoč ogroženim kmetijam. Preko zadrug so tako zlasti kmetje člani zbrali več kot 1000 bal krme in preko 5 ton žit ter krmil. Zadruge so opravile več kot 40 prevozov na kmetije, ki so krmo nujno potrebovale.«

V strokovnem delu posveta so predstavniki kmetijskega ministrstva udeležence posvetov seznanili s prihajajočimi spremembami strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027, predstavili priprave za novo kampanjo zbirnih vlog, predstavili okvirni terminski načrt objave javnih razpisov programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in intervencije strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027. Seznanili so jih tudi o ukrepih za odpravljanje škode po naravnih nesrečah, spremljanje cen v prehranski verigi in o stanju uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstvih (Uredba SUR). V nadaljevanju so predstavniki Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavili stanje na področju oddanih zbirnih vlog in izplačila za leto 2023, aplikacijo Sopotnik in stanje na področju javnih razpisov in črpanje sredstev. Na regijskih srečanjih so sodelovali tudi predstavniki Slovenskega regionalno razvojnega sklada, ki so predstavil produkte, ki jih ponuja sklad in se osredotočil na proizvode, ki so lahko zanimivi za kmete in kmetijske zadruge. Udeleženci so se seznanili tudi s ključnimi finančnimi produkti Deželne banke Slovenije, ki so lahko v pomoč pri poslovanju tako kmetov kot zadrugam.

Zadružniki so v razpravi izrazili nezadovoljstvo nad aplikacijo Sopotnik, ki je deloma okorna za uporabo, nenatančen prikaz zemljišč pa povzroča težave pri ugotavljanju dejanskega stanja na kmetijskih zemljiščih. Ravno tako so bili zaskrbljeni zaradi vse strožjih predpisov glede okolja in dobrobiti živali, ki vedno bolj zapletajo kmetovanje, dražijo pridelavo in slednjo deloma celo onemogočajo, nadomestila pa ne kompenzirajo dodatnega dela in zmanjšanega pridelka. Kmetje so zaskrbljeni glede prihodnjih usmeritev Evropske politike glede uporabe sredstev za zaščito rastlin – v Sloveniji lahko namreč sprejetje predloga SUR v nespremenjeni obliki povzroči drastično zmanjšanje kmetijskih površin, na katerih bo še mogoča pridelava številnih kmetijskih kultur, saj je obseg območij Natura 2000 med najvišjimi v EU, prav tako delež kmetijskih površin v okviru le-teh.

Zadružnike skrbi tudi nepripravljenost kmetijske politike na prilagajanje vedno strožjim zahtevam živinoreje glede dobrobiti živali – kmetje se zavedajo potrebnih prilagoditev, ki pa zahtevajo tudi zajetnejše investiranje. Izražajo razočaranje, ker menijo, da pristojna politika ne prepoznava resnosti situacije, nima dolgoročne strategije za to področje ter zato tudi neustrezno intervenira. Poleg vseh izzivov pa imajo kmetje težave z vremenskimi neprilikami, ki so vsako leto bolj izrazite in povzročajo vedno več škode pri pridelavi in na kmetijskih površinah in trajnih nasadih. Največja skrb kmetov pa so mladi prevzemniki. Zaradi vseh naštetih izzivov in v večini primerov skromnega dohodka (v primerjavi z vložkom dela) je vedno manj mladih pripravljenih, da bi prevzemali kmetije in nadaljevali z delom svojih staršev. Posledično se bo opuščanje kmetijske dejavnosti in zaraščanje manj ugodnih kmetijskih površin vse bolj stopnjevalo.

V okviru regijskih posvetov se je kot urgentno izpostavila tudi problematika v sektorju zelenjave, zlasti neupravičenost do intervencij strateškega načrta, vezanih na integrirano pridelavo, saj le-te pristojno ministrstvo ni kot sheme kakovosti priglasilo pri Evropski uniji. Sektor zelenjadarstva po pojasnilih pristojnih služb namreč zato ni upravičen do sredstev strateškega načrta za prvo certificiranje integrirane pridelave, promocijskih aktivnosti in skupin proizvajalcev za sheme kakovosti. Prav tako ne sektor vinogradništva in vinarstva, sektor hmeljarstva, sektor pridelave krompirja itd. V navedenih sektorjih je to pomembo zlasti zato, ker shema kakovosti Izbrana kakovost Slovenija še ni vzpostavljena, zato so praktično izključeni iz navedenih ukrepov. Zadružniki sporočajo, da s takšnim vodenjem sektorske politike ministrstvo ne spodbuja zelenjadarstva. V zadrugah članicah ZZS je povezanih več kot 400 družinskih kmetij, ki zelenjavo pridelujejo za namen trženja.

ZZS je tradicionalno predstavila poslovanje svojih članic, tako na državni kot ravni regij ZZS. Rezultati poslovanja zadrug članic ZZS v letu 2022 so spodbudni.

  • V Sloveniji je bilo na dan 31.12.2022 po podatkih AJPES registriranih 397 zadrug, ki so skupaj ustvarile 990 mio eur prometa. 59 kmetijskih in gozdarskih zadrug članic ZZS, je ustvarilo 894 mio EUR, kar je 90 % prometa vseh registriranih zadrug v Sloveniji.
  • Skupni prihodki in odhodki zadrug so se v primerjavi z letom 2021 povečal za 24 %.
  • V zadrugah je povprečno število zaposlenih več kot 2.500 delavcev in so na podeželju pomemben generator razvoja novih delovnih mest.
  • Kapital zadrug je znašal 185 mio EUR in se je povečal za 1 odstotek v primerjavi s preteklim obdobjem.
  • Vse regije so povečale skupne prihodke. Po skupnih prihodkih je v ospredju gorenjska regija, ki združuje 6 zadrug, ki so skupaj ustvarile skoraj 170 mio EUR prometa. Sledi ji dolenjsko - belokranjska regija, v kateri sta dve zadrugi ustvarili 153 mio EUR prometa in ptujsko-ormoška regija, v kateri so 4 zadruge ustvarile 107 mio EUR prometa.
  • Povprečna bonitetna ocena zadrug članic je znašala 7,22, kar pomeni, da gre za nizko tvegan portfelj.

Preko zadrug se trži večina slovenskega surovega mleka, govedi in grozdja

  • Podatki iz leta 2022 kažejo, da članice ZZS v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko 75%, grozdje 70 %, klavno govedo 60 %, drobnica 65 %, žita, vključno s koruzo 35 %, vrtnine 20 %, krompir 15 %. V pomembnih količinah kmetje prek svojih zadrug tržijo sadje, hmelj in les. Podatki iz blagovnega poslovanja zadrug sicer kažejo, da so zadruge v letu 2022 glede na leto poprej zmanjšale odkup kmetijskih pridelkov razen pri grozdju, drobnici in hmelju. V večini panog upad lahko pripišemo letnim klimatskim pogojem, dolgoročno je kritičen nenehen upad klavnih prašičev. Povečale pa so prodajo krmil, semenske koruze in semenskega krompirja ter trsnih cepljenk, zmanjšala se je prodaja mineralnih gnojil, semenske pšenice in sadik sadnega drevja.
  • Zadruge so pomemben deležnik v verigi oskrbe s hrano in bistveno pripomorejo k prehranski varnosti.
  • Osnovno dejavnost zadrug še vedno predstavlja trgovina, kamor se uvršča tudi zadružni odkup. Številne zadruge imajo v okviru svojih dejavnosti tudi predelovalne obrate: klavnice, mesno in mlečno predelovalne obrate, vinske kleti, oljarne in druge, v katerih proizvajajo proizvode lastnih blagovnih znamk vrhunske kakovosti.

Ob zaključku posvetov je Alenka Marjetič Žnider, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo ZZS predstavila pobudo kmetijskih organizacij, da dan slovenke hrane preraste v teden slovenke hrane. Predstavila je knjižico »Recepti z okusi Slovenije«, ki smo jo v sodelovanju z ostalimi stanovskimi organizacijami kmetov in čebelarjev pripravili na ZZS kot spodbudo omenjeni pobudi. Veseli nas, da je kmetijsko ministrstvo na dan slovenske hrane že podalo predlog v medresorsko usklajevanje. Predstavila je tudi pobudo kmetijskih organizacij za poenostavljeno in administrativno vitko zagotavljanje sledljivosti ter označevanja porekla živil, ki se nabavljajo v javnih ustanovah – kmetijske organizacije v prihodnjem tednu pričakujemo odgovor Vlade Republike Slovenije. Pobuda je pripravljena po avstrijskem vzoru, ki je v izvajanju od septembra 2023 in že kaže pozitivne rezultate. Najavila je izid monografije »Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856 −1992), ki bo pod okriljem ZZS izšla decembra 2023. Knjiga je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskih gradiv o zadružništvu s strani strokovnjakov z Inštituta za novejšo zgodovino - dr. Žarka Lazarevića, dr. Marte Rendla in dr. Janje Sedlaček. S knjigo Zadružna zveza Slovenije zaokrožuje praznovanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem.

Dodatne informacije: Barbara Ahčin, strokovna sodelavka ZZS, barbara.ahcin@zzs.si

Preberite tudi

28.08.2024

Zadružni nagrajenci 2024

Zadružna zveze Slovenije (ZZS) vsako leto podeljuje tri vrste priznanj: letos je podelila 5 priznanj ob posebnih priložnostih, 10 priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva in 15 letnih priznanja za prispevek k razvoju zadružništva.

Preberi več